Praktična mednarodna vaja civilne zaščite SIQUAKE2020 je bila zaradi epidemije covida-19 z lanskega leta prestavljena na letos. Predvidoma jo bodo izvedli v začetku julija, osredotočena pa bo v operativno delovanje in usklajevanje na terenu, tudi z mednarodnimi ekipami, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal But. Na vaji je namreč predvideno sodelovanje reševalnih enot iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Vaja bo potekala ob predpostavki močnega potresa v osrednji Sloveniji.

Podobno izhodišče, in sicer močan potres v Ljubljani in okolici v dopoldanskem času, bo imela tudi enodnevna teoretična vaja v prvi polovici marca. Po scenariju vaje bo zaradi posledic potresa več mrtvih, ranjenih in zasutih pod ruševinami, na različnih koncih mesta bodo izbruhnili požari, porušene bodo telefonske in internetne komunikacije. Vajo bodo ocenjevali inšpektorji inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodstvo vaje pa bo v 30 dneh pripravilo končno analizo vaje.

Z vajami sicer, kot je pojasnil But, preverjajo ustreznost rešitev v načrtih zaščite in reševanja, usklajenost sodelovanja vseh deležnikov ter pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bi sodelovale. Na podlagi ugotovitev analiz dopolnjujejo načrte. "Vsaka vaja ugotovi kakšno pomanjkljivost, kakšno nedoslednost, kakšno vrzel, ki jo nato dopolnimo z rešitvijo v naslednji verziji načrta," je še dodal.

Napotki za prebivalce za ravnanje ob potresu so v obliki zgibank za odrasle in otroke objavljeni na vladni spletnih straneh. Za informiranje o ravnanju ob potresu so pripravili tudi aplikacijo za pametne telefone, didaktične igrice ter knjižico za otroke Ježek Snežek in potres. Na voljo je tudi informacijska platforma POTROG, ki omogoča oceno stanja v primeru potresa glede na potresno odpornost posamezne stavbe.

Slovenija je sicer država s srednjo potresno nevarnostjo. Kot je pojasnil But, so lahko zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki potresov zelo veliki, čeprav magnitude ne dosegajo zelo velikih vrednosti. Po karti potresne intenzitete pas večje potresne nevarnosti pokriva več kot polovico države. Karta je izdelana za povratno dobo 475 let, kar ustreza 90 odstotkom verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene, prikazuje pa stopnjo pričakovanih potresnih učinkov na ljudi, predmete, zgradbe in naravo.

Za potresno odporno projektiranje se, kot je povedal But, uporablja karta projektnega pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let, ki je uradna karta potresne nevarnosti Slovenije. Na njej izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo. To so območja zahodne Slovenije, Ljubljane in okolice ter Brežic, na katerih živi približno polovica prebivalcev.

Letos na državni ravni načrtujejo tudi teoretično vajo preverjanja zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči in simulacijsko vajo preverjanja odziva na pojav afriške prašičje kuge.

Kako ravnati v primeru potresa?

Za varnost moramo v veliki meri poskrbeti še preden se potres dejansko zgodi. Podučiti moramo sebe in svoje bližnje in na ravni družine določiti mesta, kjer se bomo po potresu sestali, v kolikor dostop do doma ne bo mogoč. Na karti potresne intenzitete lahko tudi preverimo, kakšne učinke naj pričakujemo na območju, kjer živimo. Najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, zgrajena po načelih potresno odporne gradnje.

Pomembno je, da znotraj stavb določimo varna mesta. Ta so lahko pod trdnimi mizami, med podboji vrat v nosilni steni in ob notranjih nosilnih stenah. Izogibati pa se moramo zunanjim in predelnim stenam, večjim steklenim površinam, velikim omaram, dimnikom iz opeke in nasploh mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti. Na prostem pa se moramo izogibati zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodu, mostovom, predorom in podrobnim stvarem, za katere obstaja verjetnost, da se lahko porušijo.

Za varnost v domu lahko poskrbimo sami. Priporočljivo je, da so omare pritrjene na steno, veliki in težki predmeti pa postavljeni na nižje police. Tudi slik ne obešajmo nad ležišča in mesta, kjer sedimo, postelje naj bodo odmaknjene od oken, pa tudi plinske jeklenke naj bodo nameščene tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi. Zavarovati je treba tudi prosto stoječe peči in grelnike. 

Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da ne bo preskrbe z elektriko in zemeljskim plinom, da bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna, da bo poškodovan kanalizacijski sistem, sistem ogrevanja in da ne bodo delovali stacionarni in mobilni telefoni ter internet. Za take primere je pomembno imeti pripravljeno zadostno zalogo vode, stalno zalogo hrane za izredne razmere, zdravila, higienske pripomočke, plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož, baterijski radijski sprejemnik ter baterijsko svetilko in topla oblačila ter odeje. 

Priporočljivo je tudi, da v svoj mobilni telefon k telefonski številki osebe, ki jo je treba obvestiti, če se nam kaj zgodi, vpišemo oznako ICE (in Case of Emergency).

Priporočljivo je, da med potresom ostanemo mirni. Ko presodimo razmere, moramo ustrezno ukrepati. Nikoli pa ne smemo teči iz stavbe, uporabljati dvigala ali stopnic in skakati skozi okna.

V kolikor se med potresom nahajamo doma, ostanemo v prostoru, kjer smo in se oddaljimo od oken ter ostalih steklenih površin. Zaklon lahko poiščemo pod masivnimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah. Če smo v času potresa v postelji, ki sicer stoji na varnem mestu, v njej ostanemo in si glavo pokrijemo z blazino. Če pa se nahajamo v objektu, kjer je veliko ljudi, ostanimo mirni, se ne prerivajmo, umaknimo pa se od velikih steklenih površin, električnih naprav ter od predmetov, ki lahko padejo. 

Če pa se v času potresa nahajamo na prostem, pojdimo na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, dreves, prometnih znakov. Če tega ne moremo storiti (če se nahajamo na strnjeno pozidanem območju), poiščimo v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti in si zavarujmo glavo.