Barbara Furjan

Koprčanka Barbara Furjan je prepričana, da njen brat Blaž, ki je leta 1997 umrl med služenjem v Slovenski vojski, ni storil samomora, temveč je bil umorjen. Ker nikoli ni sprejela uradne razlage, da je njen brat v noči na 27. maj storil samomor, je na lastno pobudo začela raziskovati okoliščine njegove smrti, svoje ugotovitve pa je leta 2012 predstavila v knjigi 'V imenu resnice'. Na podlagi knjige je leta 2017 nastal istoimenski enourni igrano-dokumentarni film, ki si ga je še vedno mogoče ogledati na YouTubu.

V knjigi in dokumentarnem filmu razkriva neskladja v pričevanjih in nejasnosti okoli dogodkov tiste usodne noči. V pogovoru nam je povedala, da film, ki ga je soustvarjala kot scenaristka, ne obtožuje neposredno posameznikov, temveč izpostavlja sistemsko neučinkovitost. "Poanta filma je pokazati, da državni organi niso sposobni peljati določenih primerov do končnega epiloga. Gre za borbo posameznika proti sistemu," je poudarila.

Blaž Furjan

Tožniki, Božidar (Darko) Martin Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, nekdanji člani Morisa vztrajajo, da je bil film zrežiran in zmontiran tako, da povprečnemu gledalcu ustvarja vtis, da so oni morilci Blaža. Zato od njegovih ustvarjalcev, ob Furjanovi še režiserja Dejana Baboska, nekdanjega poveljnika Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja ter novinarjev Mateja Šurca in Cirila Brajerja, ki je lani umrl, zahtevajo 30.000 evrov odškodnine. Po pokojnem Brajerju naj bi jo plačali njegovi dediči, ki pa se jim, za razliko od ostalih, ni treba javno opravičiti in umakniti izjav.

"Gre za dokumentarni film, vsak izmed pričevalcev pa je bil posnet posebej, njihove izpovedi pa so bile brez kakršnih koli sugestij. Kunstelj je v svojem pričevanju povedal točno, kdo je ustrelil Blaža in kdo je dal povelje. Vendar tega namenoma nismo dali v film," je pojasnila.

Ob tem se sprašuje, zakaj so tožbo vložili šele tri leta po izidu filma in to tik pred rokom, zaradi česar naj bi sodnica sedaj preverila ali obstaja podlaga za tožbo, kar naj bi odločila na naslednjem naroku, ki je predviden za 11. junij. Je bila pa po njenih besedah kmalu po izidu filma s strani tožencev podana kazenska ovadba proti dvema pričevalcema, vendar je zastarala.

Na zadnjem naroku so zaslišali tri tožnike in glavno pričo Mitjo Kunstlja, ki je po besedah Furjanove potrdil vse, kar je povedal v filmu: "Bil je zelo kredibilen. Povedal je to, kar je povedal v filmu. Ničesar ni zanikal."

Kljub temu tožniki vztrajajo pri svoji zgodbi. Eden od njih trdi, da tiste noči sploh ni bil prisoten in da je Blaž umrl zaradi alkohola, kar Furjanova odločno zavrača: "Najprej je trdil, da je bil pod vplivom droge, sedaj hoče sodnico prepričati, da je bil pod vplivom alkohola. Oprijel se je ene fotografije, na kateri so se veselili, da gredo domov, nikjer na fotografiji pa ni vidnega nobenega alkohola ali kozarcev. Hočejo me na vsak način prepričati, da je bil samomor."

Blaž Furjan

Proces je po njenih besedah zapleten in poln nasprotujočih si izjav. Tožniki trdijo, da jim je film očrnil ugled, čeprav niso utrpeli konkretnih posledic, kot je izguba službe. Obramba nasprotno izpostavlja, da film ne kaže neposredno na krivce, temveč kritizira neučinkovitost državnih organov. Prav tako je razočarana nad odzivom sodnice: "Sodnica nima posluha za našo zgodbo. Njihov odvetnik Stušek trdi, da je naša glavna priča narkoman, ki spi pod mostom. Bila sem v njegovem stanovanju – živi v solidnem stanovanju. Prav tako so me spraševali, če sem preverila izjave Kunstlja. Kje naj bi to preverila? Bi morala vprašati tožnika, če sta bili zraven?"

Kljub dolgotrajnemu procesu ostaja odločena, da bo resnica o bratovi smrti enkrat prišla na dan, saj ne verjame uradnim razlagam, v sami preiskavi pa je bilo veliko nejasnosti: "Država ni sposobna sprocesirati določenih stvari. In film govori ravno o tej krivici."