Že tri desetletja je družinska knjigarna Libris, ki domuje na Prešernovem trgu v Kopru, več kot zgolj prodajalna knjig. Delovati je začela leta 1992 v prostorih knjigarne Partizanska knjiga na Prešernovem trgu v Kopru, ki jo je oblikoval priznani slovenski arhitekt Janez Suhadolc. Po stečaju založbe Partizanska knjiga je vodja knjigarne Alojzija Zavnik nadaljevala knjigotrško dejavnost v istih prostorih, in sicer v okviru novega podjetja Libris d.o.o. Čez nekaj let je vodenje prevzela njena hči Ingrid Celestina, ki knjigarno in založbo Libris vodi še danes.

View this post on Instagram

A post shared by Knjigarna Libris (@knjigarna_libris)

Knjigarna Libris je kmalu postala sinonim za dobro knjigarno, v kateri lahko obiskovalci poleg knjig dobijo tudi izčrpne informacije o le-teh in prisluhnejo avtorjem ter drugim kulturnim ustvarjalcem. Zelo je vpeta v lokalno okolje, saj se s prireditvami seli v druge kraje po Istri, veliko tudi na podeželje. Knjigarna je tudi zaradi teh številnih srečanj postala pomembno kulturno stičišče in zbirališče vseh, ki imajo radi pisano besedo. Mnogi projekti in sklopi prireditev velikokrat presegajo delovanje prodajalne knjig ter številnim mladim in odraslim na manj običajen način približujejo svet knjige in knjižne ustvarjalce. Pred knjigarno, na najlepšem trgu v Kopru, Prešernovem trgu, se ob 23. aprilu, svetovnem dnevu knjige, že od leta 1993 odvijajo Slovenski dnevi knjige. Trg se spremeni v živahno tržnico s knjigami in otroški živžav napolni mestno središče.

Svojo dejavnost je knjigarna selila tudi na podeželje slovenske Istre, kjer predvsem z Librisovimi poletnimi narečnimi večeri bogati kulturni utrip istrskih vasi. Narečne besede so dediščina prostora, tako kot spomini in imajo tudi povezovalno vlogo. Na Librisovih narečnih večerih se spogledujejo narečni govori slovenskega in hrvaškega dela Istre, drugih slovenskih pokrajin, Tržaške, Rezije, Beneške Slovenije, avstrijske Koroške ... Narečni večeri so bili spodbuda za uspešno prijavo na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru LAS Istre. Projekt Istralekt – medgeneracijsko ohranjanje slovenskega istrskega narečja – je pripomogel tudi k promociji narečja med mladimi.

Knjiga nima roka trajanja, zato je leta 2000 odprl svoja vrata knjižni antikvariat Libris na Repičevi ulici v Kopru. Na njegovih policah domujejo knjige starejšega datuma, ki bi jih drugače veliko romalo v smeti. Na tradicionalnem sejmu Knjige, sol in Koper pa se že več let jeseni na Prešernovem trgu pred vodnjakom zbere pisana druščina antikvarjev iz Slovenije in Hrvaške.

Založniška dejavnost podjetja Libris d.o.o. se osredotoča predvsem na okolje, v katerem deluje. Izjemen posluh za kulturno dediščino in literate predvsem z območja Istre in njenega podeželja ter Krasa je knjigarna dokazala tudi z izdajo odmevnih knjig. V zadnjem času izstopajo knjižne izdaje s področja narečjeslovja.

Še posebej veliko pozornosti zbuja njihova najnovejša knjiga znamenitega kirurga in predstojnika kirurškega oddelka v Splošni bolnišnici Izola, vodje pro bono ambulante ter predvsem osebe, ki ji poleg ljubezni do sočloveka pripisujejo tudi velik pogum, Stanislava Mahneta. Lani je dopolnil 80 let, ravno dovolj, da je izdal knjigo Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga. Mahne je poklicu kirurga posvetil več kot 40 let. Leta 2014 je bil pobudnik pro bono ambulante v Kopru, kjer še sedaj oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Uvodni del knjige je namenjen kratki zgodovini razvoja medicinske stroke v Slovenski Istri od 11. stoletja pa do konca 2. svetovne vojne. V naslednjih poglavjih avtor oriše razvoj kirurgije v regiji. Posebna pozornost je namenjena zasnovi, pripravi in selitvi v novo bolnišnico. V drugem delu avtor pred razgrinja osebne zgodbe povezane z delom kirurga.

Tudi čas epidemije je prinesel nove izzive. V času covida-19 so na primer na knjige opozarjali kar z domačega vrta in v virtualni svet poslali Gusarja Berta.  

Tako je od epidemije dalje knjigarna vse bolj prisotna na spletu. Na spletni strani libris.si je veliko število novih in rabljenih knjig. Obenem tako na Facebooku kot Instagramu gradi virtualno skupnost in še naprej uspešno razširja svoje poslanstvo.

View this post on Instagram

A post shared by Knjigarna Libris (@knjigarna_libris)

"Z veseljem smo se vključili v delavnice, v okviru katerih so nam podrobneje osvetlili optimizacijo spletne strani. Predavatelji so nam na praktičnih primerih pokazali, kako lahko sami spremljamo obisk spletne strani, kaj vpliva na povečanje obiska in katere so napake ter pomanjkljivosti naših spletnih strani. Pridobili smo nova znanja, ki smo jih lahko uspešno aplicirali v naše poslovanje. Seveda je pri bolj učinkoviti optimizaciji spletnega poslovanja in uspešnosti spletne strani zelo pomemben kadrovski vidik ter finančni vložek. Majhna podjetja, kot je naše, si navadno težko privoščijo velika finančna vlaganja v digitalni marketing, pa tudi kadrovsko so precej omejena. Čeprav bi potrebovali izkušene strokovnjake, nam finančni učinki prodaje izdelkov (knjig) na spletni strani ne omogočajo zaposlitev ljudi, ki bi primarno skrbeli za optimizacijo spletne strani in večanje spletne prodaje," pove Ingrid Celestina.

Ingrid nadalje razkrije, da so v času trajanja projekta spoznali, kako lahko z majhnimi spremembami vplivajo na izboljšanje spletne strani in posledično povečan obisk le-te. Predvsem pa so postali bolj aktivni pri spremljanju obiska strani in spoznavanju spletnih obiskovalcev ter njihovih interesov.

View this post on Instagram

A post shared by Knjigarna Libris (@knjigarna_libris)

"Seveda si želimo, da bi lahko znanje z delavnic bolj učinkovito uporabljali tudi pri prodaji knjig na naši spletni knjigarni in večanju prepoznavnosti. Je pa še kar dolga pot pred nami, predvsem zaradi pomanjkanja časa. Najboljše bi seveda bilo, da bi postale določene navade, ki so povezane z urejanjem spletne strani in njenimi izboljšavami, avtomatične, saj smo v majhnih podjetjih vedno zelo zasedeni z običajnim poslovanjem, vodenjem podjetja … Generacija, ki ni rastla v digitalnem okolju in ki se je digitalno opismenjevala sama (sem spadam tudi jaz), ima seveda večje težave pri vpeljavi digitalnega poslovanja in delovanja v digitalno okolje v primerjavi s sedanjimi mlajšimi generacijami. Tudi zato so tovrstni projekti zelo dobrodošli. Ob koncu pa naj pohvalim predavatelje, ki majo veliko znanja in ki svoj digitalni posel tako v virtualnem kot tudi realnem svetu opravljajo strokovno in s strastjo," zaključi Ingrid.