Raziskovalci so na splošno ugotovili, da ideološki odnosi odražajo kognitivno odločanje. Ključna ugotovitev raziskave je, da so ljudje s skrajnimi nazori bolj nagnjeni k temu, da o svetu razmišljajo na črno-bel način, ter imajo težave s kompleksnimi nalogami, ki zahtevajo zapletene miselne korake, je dejala vodilna avtorica raziskave Leor Zmigrod z oddelka za psihologijo na univerzi Cambridge.

"Posameznike ali možgane, ki imajo težavo pri predelovanju in načrtovanju zapletenih zaporednih nalog, morda bolj pritegnejo skrajne ali avtoritarne ideologije, ki poenostavljajo svet," je dejala.

Kot je dodala, se zdi, da je ena od značilnosti ljudi, ki so nagnjeni k ekstremizmu, da niso sposobni uravnavati svojih čustev, kar pomeni, da so impulzivni in nagnjeni k iskanju čustveno vzbujajočih izkušenj.

"In tako nam to pomaga razumeti, kakšen posameznik bi bil pripravljen storiti nasilje nad nedolžnimi drugimi," je še dejala.

Raziskovalci z univerze Cambridge so poskušali oceniti, ali kognitivne dispozicije - razlike v zaznavanju in predelavi informacij - poleg vpliva tradicionalnih demografskih dejavnikov, kot so starost, rasa in spol, oblikujejo ideološki pogled na svet, kot so politična, nacionalistična in dogmatska prepričanja.

V tokratni raziskavi, ki temelji na prejšnjih raziskavah, je sodelovalo več kot 330 udeležencev iz ZDA, starih od 22 do 63 let. V dveh tednih so opravili 37 nevropsiholoških nalog in 22 osebnostnih raziskav.

Naloge so bile zasnovano nevtralno in niso bile ne čustvene ne politične. Vključevale so na primer pomnjenje vizualnih oblik. Raziskovalci so nato z računalniškim modeliranjem iz teh podatkov prišli do podatkov o dojemanju in učenju ter sposobnostih zapletenega in strateškega mišljenja pri posameznem udeležencu.

Raziskava je bila objavljena v reviji Philosophical Transactions of the Royal Society B.