Nataša Sukič

Vodja poslanske skupine Levica Nataša Sukič je danes opozorila, da je bilo konec leta 2025 brez osebnega zdravnika 137.000 oseb, od tega 22.000 otrok. "Kljub temu, da se ta številka nekoliko znižuje, se znižuje absolutno prepočasi in takšno stanje je nevzdržno in tudi nedopustno," je povedala v izjavi za medije ob robu redne seje DZ.

Po njihovem mnenju se to dogaja, ker je normativ 1348 glavarinskih količnikov – meja, pri kateri lahko osebni zdravnik zavrne opredelitve novih pacientov – absolutno prenizek. Po besedah Sukič je bil izsiljen in določen arbitrarno s strani zdravniškega sindikata Fides in zdravniške zbornice. "Zaradi tega toliko in toliko ljudi ostaja pred zaprtimi vrati zdravniških ordinacij, po drugi strani pa vidimo, da ogromno zdravnikov to mejo bistveno presega in sistem še vedno deluje," je povedala.

Ministrstvu za zdravje zato predlagajo, da lahko ambulanta družinske medicine opredelitev zavarovancev zavrne le, če je v gravitacijskem območju zdravstvenega doma, ki je najbližji pacientovemu bivališču, drug zdravnik, ki še ne dosega meje 1348 glavarinskih količnikov. Če vsi zdravniki v tem območju dosegajo to mejo, pa predlagajo, da se pacienta razporedi k zdravniku z najmanjšim številom glavarinskih količnikov, razen če vsi zdravniki v območju presegajo državno povprečje glavarinskih količnikov.

Povprečno število doseženih opredeljenih glavarinskih količnikov na tim družinske medicine znaša 1691, kar dosega ali presega 45 odstotkov timov družinske medicine, so zapisali v pobudi. Po besedah Sukič to kaže, da zdravniki lahko sprejmejo več pacientov in da ne drži, da že zdaj nimajo dovolj časa za obravnavo vseh opredeljenih. "Ni res, da je tako. To je izigravanje Fidesa in zdravniške zbornice," je dodala.

V Levici se zavzemajo tudi za povišanje glavarinskih količnikov, ki jih je treba "razumno dvigniti", je še dejala Sukič.

Na pobudo so se odzvali v NSi. Poslanec Jožef Horvat je dejal, da bi se morali dogovoriti glede definicije, kaj je javno zdravstvo, ter za krajšanje čakalnih vrst vključiti vse zdravstvene kapacitete v Sloveniji. "V javnem zdravstvu sodelujejo tisti, ki izvajajo zdravstvene storitve in jih v celoti ali delno plača ZZZS. To so državne institucije in seveda tudi zasebne institucije," je prepričan.

V NSi menijo, da se čakalne vrste ne da skrajšati s povečevanjem glavarinskih količnikov. "To je brezvezni administrativni ukrep, to se preprosto ne da. Ne moremo zdravniku mi politiki predpisati, da se naj z nekim pacientom ukvarja zgolj dve ali tri minute," je povedal.

Dodal je, da je koalicija zdravstveni sistem popolnoma razsula, kar po njegovih besedah kažejo tudi podatki Inštituta Mediana, saj je na vprašanje, katera vsebinska področja bi morale politične stranke postaviti v ospredje po volitvah, 76 odstotkov anketirancev odgovorilo, da zdravstvo.

Po volitvah bo treba veliko narediti tudi na področju upravljanja zdravstvenih institucij, v NSi predlagajo korporativno upravljanje, je povedal Horvat. Napovedal je tudi odpravo "napačnih rešitev" v zakonu o zdravstveni dejavnosti.