Poudarjajo, da je slovenska živinoreja zaradi naravnih in strukturnih pogojev najpomembnejša kmetijska panoga v državi, pri čemer prevladuje pašna živinoreja, ki je po okoljskih obremenitvah ne gre primerjati z intenzivno živinorejo. Poleg tega je panoga izvozno usmerjena in pomemben dejavnik razvoja slovenskega podeželja in turizma.

Menijo, da bilo glede na projekcije rasti svetovne populacije do leta 2050 utopično pričakovati, da se bo svet nasitil s hrano rastlinskega izvora. Zato po njihovem mnenju meso je bilo, je in bo eno najpomembnejših živil tako z vidika uravnotežene prehrane kot prehranske varnosti.

Kot poudarjajo, po turbulentnem letošnjem letu in ob negotovosti glede prihodnjih let slovenski živinorejci in proizvajalci mesa, soočeni s številnimi izzivi zelenega prehoda in v pričakovanju obsežnih zakonodajnih sprememb, pričakujejo podporo vlade v smislu vzpodbujanja razvojnih potencialov, ki jih "preambiciozni okoljski cilji lahko ogrozijo in povzročijo nepopravljivo škodo na področju lastne prehranske varnosti in samozadostnosti".

"Vaše pozive k zmanjševanju uživanja mesa pa razumemo kot očiten konflikt interesov med vlado in slovensko mesno industrijo, ki lovi ravnotežje med družbenim, gospodarskim in okoljskim vidikom trajnostnega razvoja in vam sporočamo, da v naših vrstah ni niti enega razloga za ples," so še zapisali.

Golob se je v govoru v Evropskem parlamentu pred tednom dni dotaknil tudi sedanjega prehranskega sistema, ki je po njegovi oceni popolnoma netrajnosten. Če ne bomo temeljito spremenili načina prehrane in proizvodnje hrane, ne bomo dosegli podnebnih ciljev, je opozoril. Dejal je, da k temu lahko prispeva vsak posameznik, tako da uživa manj mesa in več hrane rastlinskega izvora, glavna naloga vlad pa je povečati osveščenost in izbiro ter dostopnost primernejše hrane.

Vlada se je v začetku meseca seznanila z ustanovitvijo in imenovanjem članov strateškega sveta za prehrano, ki bo pripravljal predloge in strokovne usmeritve za predsednika vlade za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic. Te "bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem in bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja", so takrat sporočili iz premierjevega kabineta.

Svet bo med drugim pripravil smernice za osveščanje javnosti o potrebi po spremembi prehranjevalnih navad zaradi zdravstvenih, okoljskih in podnebnih vidikov, smernice za nadgradnjo politik in strateških dokumentov na področju prehranske politike, smernice za pripravo izhodišč za kmetijski sektor, smernice za načrtovanje finančnih spodbud za pridelavo rastlin za neposredno prehrano ljudi.