Kaj natančno je šlo leta 2007 narobe, do kakšne 'administrativne napake' je prišlo, kdo jo je ugotovil in kdaj, ... smo že v torek vprašali na sežansko občino, vendar odgovora še nismo prejeli.

Znano je, da so se v Sežani, na Kozini in v Ilirski Bistrici leta 2007 odločili za gradnjo širokopasovnega omrežja. Država je naknadno razširila območja, kjer ni ustrezne širokopasovne internetne infrastrukture, t.i. območja belih lis, ki so jih občine vključile v projekt. Ker so to storile brez novega javnega razpisa, naj bi šlo za kršitev pravil. Država od Občine Ilirska Bistrica zdaj terja 3,7 milijona evrov, od Občine Sežana 2,3 milijona evrov, od Občine Hrpelje-Kozina pa 200.000 evrov.

Ministrstvo za finance: to ni dobiček, ampak založena sredstva

Med občani je završalo predvsem zato, ker so morale občine za odplačilo dolga zastaviti svoje nepremičnine. Ilirskobistriški župan Gregor Kovačič je ob tej priliki za javnost dejal, da je šlo pri kršitvi "za administrativno napako, saj je bilo omrežje zgrajeno, deluje, EU pa od države ni zahtevala vračila sredstev. Kljub temu bo državni proračun v prihodnjih letih vsako leto bogatejši za približno pol milijona evrov".

"Če država dodatnih sredstev ne bi zagotovila in ne bi pravočasno nadomestila spornih projektov z rezervnimi, bi morala neporabljena ali neupravičeno pridobljena sredstva vračati v Bruselj. Vračila občin torej ne pomenijo dobička za državni proračun, temveč vračilo založenih sredstev države in popravljanje posledic nepravilnosti, da Slovenija kot država ne bi utrpela še večje finančne škode," na omenjene navedbe odgovarjajo na finančnem ministrstvu.

Kršitev so ugotovili nadzorni organi

"Prav tako ne drži trditev župana Ilirske Bistrice, da je šlo pri izvedbi projekta za administrativno napako," dodajajo na resornem ministrstvu, "šlo je za kršitve zakonodaje o javnem naročanju". Omenjene občine po drugem razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja, na katerem so prejele 10,5 milijona evrov javnih sredstev, niso izvedle novega razpisa za izbiro izvajalca, kot to zahteva Zakon o javnem naročanju. "S tem je bila drugim ponudnikom onemogočena konkurenca, kar predstavlja resno kršitev pravil javnega naročanja. To so ugotovili nadzorni organi, njihove ugotovitve pa so bile podlaga za zahteve po vračilu sredstev," zaključujejo na finančnem ministrstvu.