Iz dokumenta, ki ima določeno stopnjo varnosti, naj bi izhajalo, da je Nato zavrnil več največjih državnih naložb. Med njimi naj bi bila prenova ljubljanske železniške postaje. V času prejšnje vlade Roberta Goloba naj bi Slovenija investicijo utemeljlila kot pomembno za vojaško mobilnost, saj bi sodobna železniška infrastruktura omogočala hitrejše premike vojaških enot in opreme. Nato naj bi to zavrnil, ker možnost uporabe civilne infrastrukture še ne pomeni, da se lahko celotna investicija uvrsti med obrambne izdatke. Iz evropskih kohezijskih sredstev bo šlo za prenovo ljubljanske železniške postaje 175 milijonov evrov.

Po poročanju TV Slovenija je Nato zavrnil tudi vključitev širitve pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, stroške rekonstrukcije in širitve primorske ter štajerske avtoceste, gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. In spet - dejstvo, da je določena prometna povezava vključena v evropsko ali Natovo omrežje vojaške mobilnosti, še ne pomeni, da se med obrambne izdatke šteje celotna investicija.

Po zadnjih podatkih bo Slovenija letos namenila za obrambne potrebe 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani je ta delež znašal 1,57 odstotka, obrambni izdatki so znašali 1,1 milijarde evrov. Predsednik vlade Janez Janša meni, da nedoseganje dogovorjenih ciljev zmanjšuje verodostojnost Slovenije znotraj zavezništva in odpira vprašanje sposobnosti države za zagotovitev lastne varnosti.