Ewa W. Bonin (levo) se je v Izolo pred 15. leti preselila s Poljske, Ana Lončar pa pred 20. s Hrvaške. 

38- in 40-letni prijateljici sta nekoliko neobičajno navado spremenili v projekt, s katerim skušata povezovati ljudi v dejavnost, "ki je precej dostopna ter telesno in duševno krepčilna". Kot pojasnjujeta, plavanje v mrzli vodi koristno vpliva ne samo na telo, temveč tudi na razpoloženje, "saj te v hipu napolni z veliko energije".

Kot pravita, si je za to potrebno vzeti le 40 minut časa na dan: deset minut hoje do morja, 15 minut plavanja, 5 minut preoblačenja in deset minut hitre hoje nazaj domov. "Idealno za zaposlene mamice, kot sva me, pa tudi na splošno za ljudi, ki se stežka odločijo za telovadbo z rednim urnikom," pojasnjujeta.

Pod uporabniškim imenom 365coldswim objavljata videoposnetke na vseh družbenih platformah. S tem želita deliti pozitivne učinke tega športa na psihično in fizično zdravje, obenem pa na zabaven način promovirati Slovenijo, predvsem pa Obalo, kot destinacijo, vredno obiska tudi izven glavne turistične sezone. "Slovenija je v bistvu idealna dežela za plavanje v hladni vodi, ker ima poleg morja tudi oblije rek, potokov, slapov in jezer," povesta Izolanki.

Objavili sta že 13 videoposnetkov, vsak izmed njih pa ima svojo zgodbo. Na njunem Youtube kanalu 365coldswim si jih lahko ogledate vsak teden.

"Čeprav filmčki trajajo od ene do treh minut, predpriprave, snemanje in montaža predstavljajo kar dolgotrajen postopek. Pogosto snemamo kar med izleti z otroki, ki nam pomagajo s svojimi strokovnimi ''nasveti'' kam naj se postavimo in podobno," povesta v smehu.

Za Ano, ki se je pred 20 leti preselila s Hrvaške in Ewo, ki je v Slovenijo pred 15 leti pripotovala s Poljske, je plavanje v hladnem morju prej pravilo kot izjema. Kot pravita, prosti čas, če je le mogoče, izkoristita za skok v vodo.

Naj bo jutro, večer ali pa odmor med kosilom. Zaplavata približno štirikrat do petkrat tedensko, včasih tudi v temi.

"Najbolj mrzlo morje letos je imelo dobrih 8 stopinj. Zunanja temperatura -1, s sunki burje do 80 kilometrov na uro, to pomeni -9 stopinj občutka mraza na koži. To je bil najin največji plavalni in snemalni izziv." Sicer pa sta plavali tudi "v tolmunčkih pod nekaj slapovi, kjer voda ni toplejša kot 6 ˚C, a to še zdaleč ni bilo tako zahtevno, kot 30-minutno snemanje na močni burji," sta opisali najtežjo preizkušnjo. 

Kakšni pa so odzivi ljudi?

"Odziv publike je v glavnem vedno bolj pozitiven. Na začetku so ljudje mislili, da se ''afnava'', zdaj pa vedno bolj pogosto opažajo, da preprosto poskušamo uživati življenje, ustvarjati zabavne trenutke in jih deliti z drugimi – da v teh težkih časih vsaj za trenutek odmislimo težave in se nasmejimo," pojasnjujeta.

"Domačini so nas že vajeni in nas v glavnem spodbujajo. Sprva jih je kar nekaj zavijalo z očmi, zdaj pa vidijo, da nikomur ne škodujeva, pogosto se z nama tudi pohecajo. Turistom sva vsekakor bolj zanimivi, pogosto naredijo kakšno fotografijo."

Občasno se jima želi kdo izmed mimoidočih celo pridružiti, a kot pravita, si običajno hitro premislijo, če ne prej, pa takoj, ko dajo stopala v vodo.

"Takšnim vedno praviva, da je pomlad, ko voda doseže vsaj 15 stopinj, primeren čas za začetek. Za tiste, ki potrebujejo bolj počasno navajanje, pa predlagava, naj preprosto ne zaključijo plavalne sezone septembra in naj nadaljujejo z rednim plavanjem čim dlje."

Viroze in povišana temperatura sta za njiju preteklost

"Vpliv na najino zdravje je neprecenljiv," še povesta in dodajata, da se skorajda ne spomnita več, kaj so viroze, hripav glas in vročina.

"Sposobni sva v hudem mrazu posneti filmček, se hecati in plavati, medtem ko se ljudje okoli, vključno s snemalcem, tresejo v bundah in rokavicah," se pohvalita.