Do porasta nasilnih spopadov med oboroženimi skupinami in malijsko vojsko – ki jo podpirajo ruski paravojaški pripadniki t. i. Afriškega korpusa – prihaja v času politične negotovosti v državi, saj se zdi, da vojaška oblast želi trajno ohraniti svojo moč.

Mali se že več kot desetletje sooča z upori separatistov in napadi skrajnih oboroženih skupin, med katerimi sta najbolj dejavni Islamska država na območju Sahare (ISGS) in skupina Jama’at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM), povezana z Al Kaido. Prav JNIM je prevzela odgovornost za napade prejšnji torek na sedem mest na zahodu in v osrednjem delu države: Kayes, Nioro du Sahel, Niono, Molodo, Sandare, Gogui in Diboli.

Skupina ni navedla števila žrtev, vendar je njen vodja Iyad Ag Ghali dejal, da so zavzeli tri sovražna oporišča in več deset vojaških položajev. Med napadom na mesto Kayes so trije indijski državljani, zaposleni v cementarni, postali talci. Indijsko zunanje ministrstvo je incident potrdilo in izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitne širitve krize zunaj afriškega območja Sahela, piše Al Jazeera.

Napadi tega meseca so zgolj vrh ledene gore. Skupnosti po vsem Maliju so še naprej ujete v navzkrižnem ognju – pogosto nasilno in tudi smrtonosno. Samo nekaj dni pred tem, 18. junija, so v osrednjih krajih Diallassago in Dianweli napadalci ubili najmanj 130 ljudi. Prej, 23. maja, je bilo v napadu na vojaško bazo Dioura v regiji Mopti ubitih 41 pripadnikov malijske vojske.

Kljub več valom rekrutacij v zadnjih petih letih vojski še vedno primanjkuje kadra, kar po mnenju varnostnih strokovnjakov slabi obrambne zmogljivosti države. Moussa Dienta iz organizacije CAPEDEM je dejal, da bi morale skupnosti sodelovati z vojsko in ji pomagati z lokalnimi obveščevalnimi podatki. Le tako bo vojska lahko ostala steber naroda.

A nekateri menijo, da to ni dovolj. "Nihče ni varen pred novo teroristično grožnjo Al Kaide in njenih zaveznikov v Maliju," je opozoril Jean Marie Konate iz Rdečega križa v regiji Kayes in izpostavil ugrabitve indijskih državljanov kot alarm. Po njegovem mnenju bodo tujci ostali potencialne tarče, saj napadalci udarijo tja, kjer najbolj boli.

Indija je pozvala k "varni in hitri" izpustitvi svojih državljanov in ostro obsodila napad. Njeno veleposlaništvo v Bamaku je v stiku z malijskimi oblastmi in indijskim državljanom svetuje skrajno previdnost.

Vojaški analitik Aly Tounkara z Univerze v Bamaku meni, da bi morala veleposlaništva takoj okrepiti varnostne ukrepe za zaščito svojih državljanov. Po njegovem so države slabo pripravljene na usklajene napade, zaradi česar grožnja presega regijo in lahko sproži gospodarske ter socialne posledice v sosednjih državah.

Čeprav je vojaška oblast po državnem udaru leta 2021 obljubila, da bo izboljšala varnost, so julijski napadi znova postavili pod vprašaj strategijo vlade. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da sodelovanje z ruskimi silami in skupne patrulje z vojsko niso prinesli želenih rezultatov.

"Vojaški pristop ne ponuja dolgoročne ali trajne rešitve," je dejal varnostni analitik Alkaya Toure. Po njegovem mora Mali okrepiti obveščevalne dejavnosti in nadzor, če želi učinkovito preprečevati napade.

Tounkara je še bolj kritičen. Po njegovem trenutna strategija temelji na političnih manevrih in teoriji, namesto na konkretnih, lokalno usmerjenih rešitvah. "Varnostne težave je mogoče reševati le z vključevanjem t. i. nevidnih akterjev – tistih, ki so bistveni za stabilnost, a jih politika običajno izključuje," je dejal. Dodal je, da Mali ponavlja napake iz preteklosti in potrebuje "konkretne, kontekstualizirane varnostne rešitve".

Medtem se politična situacija v državi dodatno zaostruje. Maja je vojaška oblast z odlokom razpustila politične stranke. Prejšnji teden pa je sprejela zakon, ki voditelju Assimiju Goiti omogoča petletni predsedniški mandat – z možnostjo neomejenega podaljševanja, brez volitev.

Prisotnost Rusije v Maliju – po oceni analitikov še vedno pod netransparentnimi pogoji – prav tako ni ustavila napadov. Po prekinitvi odnosov s Francijo se je Bamako obrnil na ruske plačance iz skupine Wagner, ki pa so pred kratkim zapustili državo. Nadomestili so jih pripadniki Afriškega korpusa, pod nadzorom Kremlja.

Opazovalci menijo, da je Rusijo v Maliju bolj kot varnost zanimalo gospodarstvo. Junijski obisk Goite v Moskvi se je končal s podpisom več gospodarskih sporazumov, predvsem na področju energetike in rudarstva.

Za številne civiliste, ujete v vse hujše nasilje, pa ostajata le strah in negotovost. Po napadu v Kayesu je bilo več kot 10 hudo ranjenih pripeljanih v bolnišnico, ena oseba je umrla.

Dokler ne bo najdena trajna mirovna rešitev, opozarjajo varnostni strokovnjaki, bodo civilisti še naprej plačevali ceno spopadov – in noben del države ne bo varen.