Matej Tašner Vatovec (Levica) je uvodoma spomnil, da je Janšo novembra v DZ povprašal, zakaj se, ko je v opoziciji, predstavlja kot tisti, ki bo, ko bo na oblasti, počistil s korupcijo v državi, ko je predsednik vlade, pa se "v bistvu zgodba obrne in imamo v nekaj letih ali pa mesecih korupcijskih in podobnih afer za kakšno desetletje". Odgovora na to ni dobil, je poudaril.

Izpostavil je nekaj afer v času te vlade, od izgubljenih mask, posla s hitrimi testi s podjetjem Majbert Pharm, povezanega z nekdanjim članom podmladka SDS Luko Lahom, nabave respiratorjev pri Janševem bratu Rajku Janši, do nakazane rasti predvidenih zneskov za vojaško opremo. Dotaknil se je tudi t. i. afere glupi davki, v katero se je ujel okoljski minister Andrej Vizjak. Večina spornih zadev sicer po njegovi oceni zastara, morda tudi zato, ker znajo v SDS "dobro treti intimne dele sodnikov, prevzemati policijo in vse preiskovalne organe v tej državi in na tak način poskrbeti, da gre vse pod preprogo", je še ocenil.

Janez Janša

Janša je vse povedano označil za "laži in insinuacije". "V bistvu ste si te stvari več ali manj izmislili ali pa prikrojili, da se ne bi razpravljalo o dejanskih ozadjih, ki kriminalno delujejo v tej državi," je menil.

Sledila je predstavitev poslanskih skupin. Miha Kordiš je v imenu Levice ocenil, da je najbolj problematično od vsega to, da Janša odgovore lahko danes podaja z mesta predsednika vlade, ne pa iz zapora.

Miha Kordiš

Robert Pavšič (LMŠ) je vladi očital kršitve ustave in ignoriranje zakonov, ki bi jih oblast morala spoštovati kot zgled ljudem, kadrovski 'brutalizem', poseganje v vitalne državne podsisteme - statistični urad, finančno upravo, Nacionalni preiskovalni urad, policijo, energetiko in druga državna podjetja.

Marko Koprivc (SD) je ocenil, da je "pod janšizmom" možno vse. "Tudi razgradnja pravne države," je dodal. Posebej je izpostavil tudi pritiske na medije, aktualne na RTV in "protizakonito nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije". Prav tako je omenil poskuse onemogočanja nevladnih organizacij.

Nepovezana poslanka Janja Sluga je medtem kot zelo sporne omenila zaplete pri imenovanju delegiranih tožilcev, dobivanje Janše z dobavitelji v zdravstvu in njihovimi lobisti, vlogo njegovega odvetnika Francija Matoza v podjetjih v državni lasti, madžarske milijone za oglase v medijih SDS in za izgradnjo drugega tira.

Ta vlada je "prestreljena s korupcijo in deluje z mafijskimi prejemi, kar pokaže domala vsaka afera", se je strinjal Marko Bandelli (SAB).

Marko Bandelli

Ostri očitki tudi v koaliciji

Na drugi strani so v koaliciji poudarjali, da mafijska početja Slovenijo spremljajo že od njenega nastanka. "Leve politične sile so si še pred njenim nastankom prizadevale, da ta seveda sploh ne bi nastala," je dejal Danijel Krivec (SDS). Za mafijsko je označil, da je tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan dopustil razoroževanje Teritorialne obrambe, lansiranje afere Patria, milijardo dolarjev opranega iranskega denarja preko NLB za financiranje terorizma itn.

Tudi poslanka SMC Monika Gregorčič je menila, da težave v resnici izhajajo iz prvih netransparentnih postopkov privatizacije, ki so vzpostavili privilegirani sloj oz. t. i. tranzicijsko levico s politično močjo. Ta naj bi omogočala prave pravnosistemske odločitve, vzpostavljena gospodarska moč pa naj bi odpirala vrata v vse družbene podsisteme, tudi v medije. "Krog je bil tako sklenjen in vzpostavljen sistem delovanja lahko poimenujemo tudi paradržava ali globoka država," je povedala.

Andrej Černigoj (NSi) je izpostavil za pol milijarde evrov preplačani drugi blok Termoelektrarne Šoštanj in za pet milijard evrov globoko bančno luknjo.

Mnoge od afer iz preteklosti, ki so jih našteli koalicijski poslanci, je nato povzel tudi Janša. Kritikom je očital, da ne obsojajo kršitev ljudi, ki prihajajo iz njihovih krogov, večkrat se je obregnil tudi ob imenovanja v sodstvu, saj da so za sodnike lahko imenovani ljudje brez izkušenj in diplome. To je mafijsko upravljanje z državo, je ocenil.

Razgreta razprava po odhodu Janše

Potem ko je predsednik vlade že zapustil sejo, je sledila razgreta razprava, Pavšič pa je po več urah te točke dnevnega reda predlagal, da DZ sejo zapre za javnost, ker bi se rad skliceval na tajne dokumente. Seja je bila zato za pol ure prekinjena, nato pa so poslanci tajno glasovali o zaprtju, a se za to niso odločili.

"To je dokaz, da živimo v mafijski državi," je glasovanje komentiral Pavšič, ki ni mogel razumeti, zakaj poslanci niso želeli spregovoriti "o konkretnih kriminalnih poslih, ki so jih podpirali konkretni ministri in malo manj konkretna vlada". "Sram nas je lahko kot DZ," verjame.

Branko Grims in Mojca Škrinjar (oba SDS) sta menila, da je Pavšič kršil zakon o tajnih podatkih in da bi ga morala podpredsednica DZ Tina Heferle (LMŠ) naznaniti policiji oz. ustreznemu organu, s čimer pa se ta ni strinjala.