Strožja pravila za kratkotrajni najem: omejitve za sobodajalce

Kratkotrajno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah bo po novem omejeno na največ 60 dni letno, ob tem pa bo potrebno pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov ter soglasje vseh mejnih sosedov. Pravila bodo veljala za največ osem ležišč, soglasja pa bodo veljavna tri leta. Stanovanja, vključena v kratkotrajni najem, bodo prejela posebne nalepke, dovoljenje za oddajanje pa bodo lahko pridobile le fizične osebe s statusom sobodajalca.

V eno- in dvostanovanjskih stavbah bo omejitev 150 dni na leto, možno bo oddajati do 15 ležišč, pri čemer bo potrebno soglasje etažnih lastnikov. V nasprotju s prvotnim predlogom bo oddajanje tukaj dovoljeno tudi samostojnim podjetnikom in pravnim osebam.

Lokalne skupnosti bodo lahko same prilagodile te omejitve. Pri večstanovanjskih stavbah bodo lahko spodnjo mejo znižale na 30 dni in zgornjo dvignile na 90 dni, pri eno- in dvostanovanjskih pa bo razpon med 30 in 180 dnevi.

Sobodajalci: "Izbrisanih bo 90 odstotkov ponudnikov"

Predlog zakona je sprožil ostre odzive sobodajalcev, ki opozarjajo, da bo nova zakonodaja izbrisala do 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkotrajnih nastanitev. Na današnji novinarski konferenci je predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman dejala, da predlog niso usklajevali z njimi, 3200 podpisov pod peticijo pa dokazuje širše nezadovoljstvo, ki presega zgolj sobodajalce.

Predstavniki panoge ocenjujejo, da bo omejitev 60 dni na leto negativno vplivala na turizem in gospodarstvo. Marko Petković, predsednik sveta Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, je zakon označil za "minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb". Po njegovih besedah bodo spremembe prizadele okoli 50.000 ljudi, ki so neposredno povezani s sobodajalstvom.

Izsledki raziskave Sobodajalski barometer 2025 kažejo, da bi se 85 odstotkov sobodajalcev v primeru sprejetja zakona ne odločilo za dolgoročno oddajanje nepremičnine. Hkrati je 59 odstotkov anketiranih zaradi napovedanih sprememb že ustavilo načrte za vlaganja v izboljšanje nastanitev.

Sobodajalci menijo, da bi morali vprašanje kratkotrajnega oddajanja reševati na ravni občin, saj imajo različne destinacije različne potrebe. Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bodo razmislili tudi o presoji ustavnosti in odškodninskih tožbah.

Brezplačna pitna voda: Vlada umaknila določilo, gostinci zadovoljni

Vlada je po dogovoru z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) iz predloga zakona umaknila določilo, ki bi gostincem nalagalo obvezno brezplačno strežbo vode iz pipe. Državni sekretar Matevž Frangež je pojasnil, da je pitna voda sicer ustavna pravica, vendar to ne pomeni, da morajo stroške kriti gostinci.

Predsednik OZS Blaž Cvar je odločitev pozdravil in poudaril, da mora biti odločitev o brezplačni strežbi vode prepuščena gostincem. Po njegovih besedah bo večina gostincev, ki že zdaj brezplačno strežejo vodo, to prakso nadaljevala.

Kaj sledi?

Predlog zakona bo zdaj poslan v državni zbor, kjer ga čaka nadaljnja obravnava. Medtem sobodajalci napovedujejo dodatne pritiske za spremembe zakonodaje, saj menijo, da trenutni predlog ne rešuje stanovanjskega problema in hkrati ogroža njihov obstoj.