Za začetek to število zajame samo tiste smrti, ki so potrjene. Sklepamo pa lahko, tako razlagajo, da je neposrednih žrtev več, "kot jih beleži dnevna statistika iz bolnišnic in DSO-jev." "Po drugi strani pa imata pandemija in delno zaprtje družbe, ki jo spremlja, tudi mnoge posredne učinke na smrtnost," opozarjajo.

Izpostavljajo "sezonskost smrtnosti", poleti je namreč smrti manj kot v zimskih mesecih. Da bi videli dejansko sliko umrljivosti med pandemijo, "moramo pogledati kako se število smrti v tem obdobju razlikuje od prejšnjih let." Po zgodovinskih podatkih, tako pojasnjujejo, posebej izstopa začetek leta, ko "najverjetneje zaradi različno močnih epidemij gripe pin različno hudih zim prihaja do občutnih nihanj med leti."

"Najbolj pa izstopa zadnjih šest prikazanih tednov letošnjega leta (vijolična črta), ko se število smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povprečja," kar prikažejo tudi grafično.

Kaj je presežna umrljivost?

"Presežna umrljivost je statistični izraz za presežek števila umrlih v primerjavi s tem, kar bi pričakovali glede na število umrlih v istem obdobju v preteklih letih". Kot ugotavlja ekipa sledilnika, se je število smrti sredi novembra, glede na obdobje 2015–2019, dvignilo tudi do 80 % nad pričakovanim številom smrti.

Podatki iz centralnega registra prebivalstva, od koder jih jemljejo na sledilniku, zajemajo vse smrti v Sloveniji in smrti Slovencev v tujini. Ker so zadnja dva tedna podatki nepopolni, jih ne objavljajo. V tednu, ki se je začel 16. novembra, je skupno umrlo 672 ljudi, "kar je 74 % nad petletnim povprečjem. V istem tednu je zaradi covida-19 potrjeno umrlo 255 bolnikov, kar predstavlja 66 % smrti, ki bi jih sicer pričakovali."

"Na videz dobro ujemanje obeh krivulj nikakor ni samoumevno. Velik razkorak med krivuljama bi lahko pomenil veliko covid smrti, ki ostanejo neregistrirane, ali pa veliko smrti zaradi neposrednih posledic pandemije, na primer oteženega dostopa do zdravstvenih storitev. Ravno tako bi bila lahko rdeča črta pod vijolično. V tem primeru bi bila ena možna razlaga zmanjšano število smrti zaradi pandemije, na primer zaradi manj nesreč v prometu, pri delu ali gospodarske recesije na splošno (kar v nasprotju s pričakovanim običajno zmanjša smrtnost). Druga možna razlaga bi lahko bila, da bi pomemben delež umrlih zaradi covida-19 umrl tudi sicer, in tako v tem smislu ne predstavljajo "presežka"," pojasnjujejo spodnji graf.

Resnica pa je nekje vmes. "Del umrlih zaradi covida bi umrl v vsakem primeru, del smrti je preprečilo zaprtje družbe, ki smo mu priča, del pa jih je to isto zaprtje družbe pospešilo. Koliko jih lahko razvrstimo v katero kategorijo, bomo lahko ugotavljali šele, ko bo ta val že daleč za nami in bodo znani natančnejši podatki o vzrokih smrti," so zapisali.

Kljub vsemu je "neto učinek izrazito povišanje skupnega števila smrti, ki dramatično odstopa od prejšnjih let in je že primerljivo z državami, ki so jo v prvem valu odnesle najslabše. Naš drugi val je že videti primerljiv z italijanskim prvim valom," zaključijo. Ob tem pa opomnijo, da za svoje grafe uporabljajo "surove" administrativne podatke iz centralnega registra prebivalstva (s katerim upravlja MNZ), "ti pa niso popolnoma primerljivi s prikazanimi podatki za druge države. Metodologija priprave podatkov, ki se uporabljajo na grafu OWID, upošteva samo smrti tistih, ki imajo običajno prebivališče v državi. Takšni so pri nas podatki, ki jih pripravlja SURS in so za tovrstne primerjave bolj primerni, a žal niso tako ažurni kot uporabljeni. V obeh primerih pa so podatki za 2020 zaenkrat začasni in so popravki še mogoči."