Luška sončna elektrarna ni največja, je pa med največjimi v Sloveniji. Največjo so junija 2023 odprli na bregu reke Save v bližini Brežic in deluje z močjo 6 MW. Gradnjo še veliko večje načrtujejo prihodnje leto Dravske elektrarne Maribor. Sončna elektrarna Zlatoličje-Formin naj bi delovala z močjo 22 MW. Sončna elektrarna, ki so jo v Luki Koper aprila lani postavili na strehah skladišč terminala za generalne tovore, deluje z močjo 3,3 MW.

Za projekt vreden 2,8 milijona evrov so 1,3 milijona evrov prejeli iz programa finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora, katerega nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Luška sončna elektrarna se razprostira na 15.000 kvadratnih metrih streh. Njihov cilj je do leta 2030 z naložbami v sončne elektrarne doseči 10 MW moči.

Na vprašanje, kako porabijo energijo, ki jo proizvede elektrarna, v Luki Koper odgovarjajo: "Luka Koper ima lastno, interno elektroenergetsko infrastrukturo, ki predstavlja hrbetnico oskrbe vseh porabnikov, kot so stavbe, luška dvigala, razsvetljava, polnilnice in drugi. Kot upravitelj pristanišča sami vlagamo v razvoj in vzdrževanje te infrastrukture. Del tega omrežja so sončne elektrarne, ki skupaj z energijo iz javnega sistema oskrbujejo omenjene porabnike v obliki energetske mešanice. Poleg sončnih elektrarn k oskrbi v manjši meri pripomore tudi rekuperacija energije z dvigal."

Poraba električne energije je vezana na intenzivnost pristaniških storitev, "pa tudi na širitev samega pristanišča, ki z rastjo pridobiva nove porabnike (dodatna razsvetljava, novi objekti in podobno)". Na vprašanje, kdaj računajo, da se bo investicija povrnila, v Luki Koper odgovarjajo: "Doba povračila naložbe je v takem projektu odvisna od višine investicije in sofinanciranja, a hkrati tudi od stroškov električne energije na trgu."

Do leta 2030 načrtujejo, da bodo s sončnimi celicami proizvedli 10 MW moči. Prva sončna elektrarna je bila na območju pristanišča zgrajena leta 2010, "lani smo poleg dveh večjih elektrarn, ki smo jih namestili v okviru projekta SOPOREM, zgradili še tri manjše sončne elektrarne". Do leta 2030 jih nameravajo zgraditi še šest, "med drugim bomo eno večjo z močjo 2,5 MW namestili na strehi avtomatiziranega skladišča št. 54 za jeklene kolute. Z vsemi naložbami bomo dosegli skupno moč 10,5 MW, s čimer bomo zagotavljali približno 25 odstotkov rable električne energije". Popolna samooskrba pa ni mogoča.

"Lastna proizvodnja električne energije preko sončnih elektrarn zagotavlja energetski vir glede na sezonske, klimatske in svetlobne pogoje, popolna samooskrba zaradi tega ni mogoča in govorimo o delni samooskrbi. Teoretično bi to lahko zagotovili s proizvodnjo viškov čez dan in hrambo v akumulatorjih, vendar je to glede na specifično dejavnost koprskega pristanišča, ki je energetsko intenzivna tudi v nočnem času in tudi glede na trenutne cene akumulatorjev, težko izvedljivo," pojasnjujejo.

Načrtujejo tudi elektrifikacijo obale in izgradnjo razdelilne transformatorske postaje za neposreden priklop ladij za čas, ko so v pristanišču. "Pedvidevamo, da bomo ob pričetku zagotavljanja električne nergije za napajanje ladij z obale z letom 2030 morali zagotoviti 10-kratnik moči, s katero razpolagamo danes, okvirno torej kar 100 MW. Kot smo že pojasnili, bomo to moč potrebovali tako za oskrbo ladij kot za energetski prehod Luke Koper," zaključujejo.