Ker se vse več Slovencev po posojila zateka na splet, v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na rast števila prevar z lažnimi spletnimi krediti. Kot dodajajo, se te ne zaključijo le pri finančnem oškodovanju, ampak lahko goljufi pridobljene osebne podatke zlorabijo tudi pri drugih prevarah.
POZOR PRI NAJEMU SPLETNEGA KREDITA! Na te možnosti prevar opozarjajo v centru za kibernetsko varnost
Trendi
V SI-CERT pojasnjujejo, da ob vse strožjih bančnih pogojih številni, ki so se znašli v težkem finančnem položaju, posojila iščejo na spletu, kar goljufi s pridom izkoriščajo.
Tako obljubljajo ugodne kredite z nizko obrestno mero in brez zavarovanj, s čimer marsikoga prepričajo v sodelovanje. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost je lani obravnaval 137 prijav v povezavi z lažnimi spletnimi posojili, kar predstavlja 45-odstotno rast v primerjavi z 2020. Finančno oškodovanje običajno doseže od nekaj sto do več tisoč evrov, pri čemer je najvišje posamično oškodovanje lani doseglo več kot 20.000 evrov.
Goljufi svoje domnevne storitve oglašujejo na spletnih oglasnikih, v komentarjih na različnih spletnih straneh in forumih, včasih pa ponudbe pošiljajo tudi po elektronski pošti. Nemalokrat uporabljajo lažne spletne in Facebook strani izmišljenih bank ali bank, ki resnično obstajajo, pri čemer zlorabijo vizualno podobo domačih in tujih finančnih ustanov.
Če uporabnik spleta z njimi stopi v stik, goljufi za pripravo dokumentacije zahtevajo kopijo osebnega dokumenta in plačilo raznih stroškov, ki se nikoli ne končajo. Da bi žrtev prepričali o zakonitosti svoje ponudbe, pogosto posredujejo tudi fotografijo osebnega dokumenta, ki ne pripada bančnemu uradniku, temveč eni od prejšnjih žrtev prevare.
V nekaterih primerih posredujejo tudi uporabniške podatke za prijavo v 'spletno banko', kjer naj bi iskalce posojila denar že čakal na računu, a bo izplačan šele po plačilu stroškov. Gre le za prirejeno spletno stran, s katero želijo goljufi žrtev prepričati v nadaljnja plačila.
Prevare po prekinitvi komunikacije še ni konec!
Ko žrtve odkrijejo spletno prevaro in prekinejo komunikacijo, pogosto menijo, da je s tem prevare konec. A v SI-CERT opozarjajo, da je finančno oškodovanje lahko šele začetek težav. Fotografijo osebnega dokumenta lahko goljufi zlorabijo pri drugih prevarah. Posamezniku lahko ukradejo identiteto, se predstavljajo v njihovem imenu in ponujajo kredite, oddajajo stanovanja. V centru so predlani tako obravnavali večje število prijav, kjer so goljufi na spletu oddajali stanovanja v Ljubljani, pri tem pa zlorabili osebne dokumente, ki so jih pridobili v preteklih prevarah.
Z namenom zagotavljanja večje ozaveščenosti o informacijski varnosti so v SI-CERT oktobra lani zagnali brezplačen spletni tečaj Varni v pisarni. V njem predstavijo najpogostejše nevarnosti, ki prežijo na uporabnike in nasvete, kako se zaščititi. Dosegljiv je na naslovu www.varnivpisarni.si.