Tanja Fajon

"Pravno pregledujemo vabilo skupaj tudi na ravni Evropske unije (...). Pogovarjamo se z državami, ki so vabljene, in v tem trenutku ne zapiramo vrat. Nismo pa kot takemu vabilu, ki je danes na mizi, naklonjeni," je v odgovoru na poslanska vprašanja o morebitni pridružitvi Slovenije Odboru za mir povedala Fajon.

Kot je pojasnila, obstaja vrsta pravnih in političnih dilem, ki jih trenutno obravnavajo. Med drugim je izpostavila, da mandat odbora ne omenja Gaze, da presega dogovorjeno in da je v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi.

"Na ravni EU se izrisuje potreba, da se pogovorimo o tem, kakšen bo ta mandat," je nadaljevala in dodala, da skupnega stališča EU do Odbora za mir v tem trenutku ni.

Prav tako je dejala, da se marsikateri kritiki strinjajo, da bi lahko pri odboru šlo za rušenje ZN z vzpostavljanjem paralelne organizacije, v kateri bi imel Trump zadnjo besedo o tem, kdo bo njen član, kdo bo iz nje izključen in kdo bo prispeval odločilni glas.

Ob tem je ponovila, da Slovenija ostaja zavezana miru v Gazi, da je podpirala mirovna prizadevanja ZDA in si prizadeva, da bi se premirje v enklavi ohranilo. Hkrati je opozorila, da je Gaza vsak dan prizorišče novih napadov ter izjemno težkih humanitarnih razmer.

Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, vendar glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjena zgolj nadzoru razvoja in obnove povojne palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Člani odbora bi morali plačati milijardo dolarjev, če bi želeli v njem ostati trajno.

Washington je k članstvu v odboru, ki bi mu predsedoval Trump, povabil številne voditelje. Mnogi se še niso odločili, ali se bodo pridružili, Francija pa je že nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.