Friedrich Merz, Vladimir Putin

Izrazi, kot je "vojaška pripravljenost", ter pozivi, da bi moral Bundeswehr postati najmočnejša konvencionalna vojska v Evropi, so danes pogostejši kot kadarkoli prej. Še pred nekaj leti je bil takšen cilj skoraj nepredstavljiv.

K zaostrenim razmeram prispevajo ruski vojaški cilji v Ukrajini in postopno umikanje ameriške podpore Natu, kar Evropsko unijo vse bolj sili v to, da prevzame večjo odgovornost za lastno varnost, poroča Euronews.

Nemška vlada namerava zato obrambni proračun povečati na skoraj 153 milijard evrov do leta 2029. Letnica ni naključna. Glavni inšpektor Bundeswehra Carsten Breuer je pojasnil: "To ne pomeni, da bo Rusija zagotovo napadla, pomeni pa, da bo v položaju, da lahko to stori."

Opozorilo o letu 2029 izhaja iz poročila Skupne ocene groženj Nata iz leta 2023, ki je nakazalo, da bi Rusija v treh do petih letih lahko ponovno vzpostavila zmogljivosti za obsežen vojaški napad.

V oceni so se zanašali izključno na obveščevalne podatke, med drugim na satelitske posnetke, s katerimi so spremljali rusko proizvodnjo in novačenje.

Poročilo iz leta 2023 je sklenilo, da bi Rusija lahko do leta 2028 vzpostavila vojsko z 1,5 milijona popolnoma opremljenih vojakov, pripravljenih za vojno, je pojasnil varnostni strokovnjak prof. dr. Carlo Masala.

Nemčija se je do zdaj močno zanašala na tesno partnerstvo z ZDA in ameriško vojaško prevlado. A kot je v intervjuju za The Atlantic povedal dr. Christian Freuding, načelnik Generalštaba nemške vojske, je bila komunikacija z ameriškimi uradniki včasih mogoča "dan in noč", zdaj pa je povezava prekinjena.

Nemški varnostni strokovnjaki opozarjajo, da zmanjševanje ameriške podpore prihaja v najbolj neugodnem trenutku, ko spremljajo ruske premike in ocenjujejo, ali bi Putin lahko tvegal napad na članico Nata še pred koncem desetletja. Hkrati raste dvom, ali bi ameriški predsednik branil Evropo, če bi prišlo do napada.

Nedavno je ameriški veleposlanik pri Natu izjavil, da bi rad videl, da Nemčija v prihodnosti prevzame vodilno vlogo v zavezništvu. Strokovnjaki to razumejo kot dodaten znak, da bi se ZDA lahko dolgoročno umaknile iz evropskih varnostnih struktur.

Da bi odvrnili morebitni ruski napad, mora biti Bundeswehr do leta 2029 "pripravljen za boj". To pomeni obsežno krepitev in modernizacijo vojske, tako kadrovsko kot tehnološko.

Trenutno ima Bundeswehr med 181.000 in 182.000 aktivnih vojakov, cilj pa je povečati številko na približno 203.000.

Vlada kanclerja Friedricha Merza je zato ponovno uvedla prostovoljno služenje vojaškega roka. Mladi, rojeni leta 2008 ali pozneje, prejmejo pismo Bundeswehra s pozivom k registraciji, pri čemer so na odziv obvezani le fantje.

Čeprav bo vojaška služba sprva ostala prostovoljna, so cilji glede povečanja kadra jasno določeni. Če številk ne bodo dosegli, lahko Bundestag odloči, da postane služenje vojaškega roka obvezno.