Nepravilnosti, ki so jih lani zaznali v Sloveniji, pa spadajo v drugo skupino, saj gre za primere, ko je kategorija olja nižja od tiste, ki jo proizvajalec dejansko deklarira, a gre še vedno za oljčno olje. "Mi imamo tako dober analitski laboratorij, da loči med deviškim in mehansko pridelanim oljčnim oljem," opisuje Bučar Miklavčičeva, ki razlaga, da je šlo v vseh 11 primerih za to, da je bilo olje senzorično slabše ocenjeno.

Proizvajalci imajo nato možnost, da se odločijo za ponovno oceno v dveh mednarodno pooblaščenih laboratorijih, kar je tokrat izkoristilo osem oljkarjev. A prve ocene so se izkazale za pravilne. "Ekstra deviško oljčno olje ne sme imeti napak, ne sme biti žarko na primer," opisuje Bučar Miklavčičeva. Ravno pretirano žarkost, morkljo, okus po pregretem in celo plesnivost pa so ugotovili pri svoji analizi v laboratoriju, ki je za kemijske in senzorične analize edini na Balkanu. Strokovnjakinja dodaja še, da mora biti oljčno olje skladiščeno tako, da eno leto zdrži na policah trgovin. Če pri ekstra deviških oljih naletijo na manjše napake, jih označijo za deviška, če hujše, mora olje v rafineracijo.

In zakaj so podatki o neustreznih oljčnih oljih na policah slovenskih trgovin v javnost prišli šele po mesecih od opravljenih analiz? Bučar Miklavčičeva pravi, da sami v javnost ne smejo podajati informacij, dokler tega ne dovoli naročnik, torej Uprava za varno hrano. Običajno prav oni, ko preberejo poročilo, pripravijo obvestilo, strokovnjaki iz laboratorija pa ga nato lahko interpretirajo.