prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.

Vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana ter vodja internističnega dela programa presaditev pljuč je v videoposnetku, ki ga je objavil klinični center, sprva pojasnil potek virusnega obolenja. "Virus v telo običajno vstopi bodisi skozi očesno sluznico, nosno sluznico ali ustno sluznico. Pri nekaterih ljudeh se ustavi v sluznici zgornjih dihal in ga sam imunski sistem na tem mestu tudi pokonča. Pri drugih pa preide v spodnja dihala, torej pod glasilke, kjer se lahko pojavijo zgolj simptomi kašlja oziroma izkašljevanja, ali pa se njegova pot nadaljuje in prizadene pljučno tkivo."

Če je pljučno tkivo prizadeto zgolj na nekaterih mestih, to imenujemo virusna pljučnica, pri majhnem odstotku ljudi – ki je sicer v primerjavi z navadno gripo velik – pa ta pljučnica napreduje, telo je ne uspe ustaviti. Lahko se pa zgodi tudi obratno, da je "imunski odgovor tako močen, da v bistvu že dela škodo," je povedal dr. Turel.

Dihalno vejevje vodi zrak do majhnih mehurčkov – v samih pljučih je ta površina ogromna, če bi jih raztegnili, bi zasedli pol nogometnega igrišča –, v steni teh mešičkov pa poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. "Ko vnetje napreduje, se male dihalne poti začnejo mašiti – vnetje lahko povzroči le rdečico, lahko pa tudi oteče, zaradi česar izmenjava plinov ne poteka več. Da zagotavlja izmenjavo plinov, mora človek hitro in globlje dihati, ob čemer se poveča mišično delo, sčasoma pa se mišice utrudijo in takrat bolnik potrebuje intenzivno nego," pravi pulmolog.

Zakaj se stanje bolnikov s covidom-19 lahko zelo hitro poslabša?

Bolniki sprva nimajo večjih težav, težko začnejo dihati v povprečju na šesti dan bolezni, potek bolezni pojasnjuje zdravnik. "Deveti, deseti dan pa v parih urah pride do napolnitve pljuč z vnetnimi tekočinami – ravno v tej fazi je proces zelo hiter, ne vemo pa zakaj. Verjetno se v tej 'vnetni kaskadi', kot ji pravimo, povišajo določene sestavine, ki omogočijo tekočinam, da lažje pridejo do pljuč."

Okrevanje je lahko dolgotrajno. "Ko se razmnoževanje virusa ustavi, ko se vnetje začenja pomirjati, je v pljučih še vedno veliko beljakovinskih snovi, ki so nastale ob vnetju in te morajo telesne celice iz pljuč počistiti. Ko v pljučih ni več tekočine, lahko ta začnejo spet normalno delovati. Ampak to se ne zgodi z danes na jutri, gre za proces, ki traja več dni, včasih tudi več tednov," opozarja dr. Turel.

Specialist internist pulmolog verjame, da bo zdravilo za covid-19 odkrito oziroma razvito bistveno prej kot v primeru manj nevarne bolezni. V bolnišnicah trenutno uporabljajo "zdravila v preizkušanju", ki delujejo na več stopnjah, na primer, da bi preprečila razmnoževanje virusa in/ali zmanjšala vnetje.

Celotno razlago dr. Turela si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.