Kot je povedal direktor zavoda Stojan Ščuka, je eden od ciljev posveta osvetliti problematiko onesnaževanja vode v porečju Reke ter predstaviti njene vplive na vire pitne vode v kraških vodonosnikih in na nekatere ogrožene rastlinske oz. živalske vrste tako na površju kot v kraškem podzemlju.

Na posvetu sodelujejo predstavniki občin Divača, Ilirska Bistrica, Pivka in Kozina-Hrpelje, stroka s področja naravovarstva, pa tudi različni deležniki, ki na tem območju opravljajo dejavnost in morda z nepravilnim delovanjem lahko povzročijo onesnaževanje 51 kilometrov dolge reke, ki je najslabše čase doživljala z začetki industrializacije v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.

"Namen dogodka je ustanovitev foruma, ki je nujno potreben, da najdemo neko obliko sodelovanja za to, da stanje reke izboljšamo. Še iz otroštva se spomnim, kako sem si želel čim prej priti iz jame, saj je v njej smrdelo, videti je bilo nekajmetrske pene. Od takrat do danes so se razmere bistveno popravile, a so še vedno daleč od tistega, kar bi si vsi želeli," je še dejal Ščuka.

Po besedah vodje strokovne službe v Škocjanskih jamah Boruta Periča so bili smrad in pene nekoč predvsem posledica proizvodnih procesov v Tovarni organskih kislin in Lesonitu v Ilirski Bistrici, po izvedenih ukrepih in propadu prve pa se je reka v le nekaj letih razmeroma hitro očistila. Poznejše analize so pokazale dobro kemijsko stanje, a s povišano biokemijsko potrebo po kisiku ter višjimi koncentracijami amonija, nitrita, nitrata, mineralnih olj in detergentov.

"Če pogledamo zadnje poročilo Agencije RS za okolje in prostor, je danes stanje v reki in njenih pritokih na različnih točkah načeloma ocenjeno kot zmerno, dobro in celo zelo dobro. Vse pa vendarle ni tako rožnato, ker včasih še vedno opažamo pene in zaznavamo smrad," je opozoril Perič.

Vzroki za to so različni in niso vsi povezani zgolj z industrijo. Reko namreč lahko ogrožajo tudi odpadne vode iz dotrajanih kanalizacijskih vodov ali okvare čistilnih naprav, ena takih je bila pred leti v Ilirski Bistrici. Še vedno je v porečju Reke okoli 160 divjih odlagališč, kar polovica med njimi tudi z nevarnimi odpadki, rak rana pa ostaja še nesanirano odlagališče Globovnik.

V prihodnje je po Peričevih besedah pričakovati predvsem zmanjšanje količine komunalnih odpadnih voda na celotnem porečju, treba bo nadaljevati čistilne akcije za sanacijo divjih odlagališč, za sanacijo Globovnika pa so podpisali tripartitni sporazum z okoljskim ministrstvom in občino Ilirska Bistrica.

Še več nameravajo v prihodnje delati tudi na osveščevalnih akcijah, Perič pa ob tem dodaja, da namen posveta nikakor ni bil, da bi s prstom kazali eden na drugega, pač pa predvsem, da skupaj stvari na konstruktiven način spravijo v še boljše stanje.

Na pomen porečja in podzemlja tega območja je opozoril tudi vodja naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame Tomaž Zorman, ki je dejal, da vse vode tečejo v podzemlje ter se prej ali slej pojavijo v naših pipah.

"Podzemna voda ni le življenje za nas, pač pa tudi za vse jamske živali. Vemo, da imamo v Sloveniji največjo pestrost jamskega živalstva na svetu. Že zato, ker smo na to lahko ponosni, se splača našo vodo ohranjati za nas in naše zanamce," je dodal.