Mark Rutte in Volodimir Zelenski

"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti in na tem delamo," je povedal Lavrov.

V Moskvi danes pričakujejo posebnega ameriškega odposlanca Stevea Witkoffa, ki naj bi se srečal s Putinom na pogovorih o prekinitvi ognja.

Lavrov je ocenil, da se pogovori premikajo v pravo smer in da se bodo nadaljevala pogajanja z Washingtonom. Ameriški predsednik je po njegovih besedah verjetno edini voditelj na svetu, ki je prepoznal potrebo, da se nagovori temeljne vzroke te situacije, je dodal.

Trump je v četrtek neposredno pozval Putina, naj se ustavi, češ da so takšni napadi, kot je bil na Kijev, ki je terjal najmanj 12 smrtnih žrtev, nepotrebni.

Rusija je v četrtek do jutra proti Ukrajini izstrelila najmanj 70 raket in 145 dronov, med osrednjimi tarčami je bil Kijev, kjer je umrlo najmanj 12 ljudi, ranjenih pa je bilo 90.

Mark Rutte

Rusija je zatrdila, da je ciljala ukrajinsko obrambno industrijo. Lavrov pa je v pogovoru za CBS pojasnil, da ciljajo le vojaške cilje oz. civilna območja, ki jih uporablja vojska. Tako je bilo po njegovih besedah tudi v Kijevu, saj da območje, ki so ga zadeli, uporabljata ukrajinska vojska in obrambno ministrstvo.

"V Natu se vsi strinjamo, da je Rusija dolgoročna grožnja ozemlju Nata - celotnemu evroatlantskemu ozemlju," pa je Rutte povedal novinarjem po srečanju v Beli hiši. Na vprašanje o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino je dejal, da je zdaj nekaj na mizi in dodal, da je žogica očitno na strani Rusije, ker je Ukrajina predloge sprejela.

Rutte je izrazil prepričanje, da bodo imele ZDA še naprej osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne. "Ne vidim, kako bi ZDA odnehale. Vidim razmere, v katerih bi se pod vodstvom predsednika Trumpa to lahko pozitivno končalo, kar je zelo pomembno," je dejal.

Donald Trump

Trump je doslej nekajkrat zagrozil, da se bodo ZDA umaknile od prizadevanj za mir, pri čemer je redno bolj kot ruskega predsednika Putina, ki ne sprejema ameriških predlogov za mir in še naprej napada Ukrajino, krivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ameriške predloge za prekinitev sovražnosti sprejel.

Nazadnje se je razburil zaradi vztrajanja Zelenskega, da Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim. V četrtek pa je na srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Stoerjem dejal, da je velika koncesija Moskve že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja.

Voditelji članic Nata se bodo 24. in 25. junija sestali na vrhu v Haagu, kjer bodo razpravljali o Ukrajini in prihodnosti zavezništva.