Sindikat je v javni obravnavi, ki traja do srede, podal odziv na zakonski osnutek z vidika varovanja strateškega pomena Luke Koper, zaposlenih, investicijske sposobnosti in dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema. Kot so danes sporočili iz sindikata, osnutek zakona zasleduje legitimen cilj dolgoročne pokojninske stabilnosti, ki pa bi moral biti pri upravljanju strateških infrastrukturnih družb bolj določen in previden.

Pri tem so izpostavili 19. člen, ki je po njihovi oceni napisan z namenom omogočanja privatizacije Luke Koper. "Člen vsebuje povsem nerazumljivo določbo, da se večinski državni delež lahko proda, navajamo: 'če se učinkovito uresničevanje strateških ciljev zagotavlja s koncesijsko pogodbo, ki je časovno omejena.' To naj bi delovalo kot varovalka, vendar je prav nasprotno," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Luka Koper mora ostati izrecno in trajno opredeljena kot strateška naložba države. Koncesijska pogodba ne sme biti uporabljena kot zadostna podlaga za znižanje državnega lastniškega deleža pod strateški prag," so jasni v sindikatu. Prepričani so, da Luka Koper izpolnjuje cilje ter priporočila in pričakovanja iz odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki družbam z državnim lastniškim deležem nalaga tudi posebno odgovornost v spoštovanju delavskih pravic. Zato zanikajo trditve, da je zasebna last pogoj za dobro poslovanje podjetja. "Zasebna last je predvsem dobra za lastnika, zelo redko pa za okolje, družbo in delavce," so poudarili.

Luka Koper tako po njihovem ne bi smela biti obravnavana kot običajna portfeljska kapitalska naložba, saj gre za družbo, ki upravlja pristaniško infrastrukturo državnega pomena in ima ključno vlogo pri logistični povezanosti Slovenije, oskrbi gospodarstva, mednarodni konkurenčnosti, varnosti, razvoju regije, okoljski odgovornosti, energetskem prehodu in uresničevanju dolgoročnih strateških interesov države.

Kot so zapisali v odzivu, ki so ga posredovali ministrstvu za finance, menijo, da je osnutek zakona premalo usklajen s sodobnim razvojem korporativnega upravljanja in trajnostnega poročanja. "Pokojninska stabilnost se ne sme graditi na način, ki bi hkrati pritiskal na družbe, ki ustvarjajo plače, prispevke, investicije, kakovostna delovna mesta in dolgoročni gospodarski razvoj. Zato je treba predlog zakona dopolniti z jasnimi varovalkami za strateške infrastrukturne družbe, posebej za Luko Koper, ter z mehanizmi, ki bodo preprečevali, da bi kratkoročni dividendni ali prodajni cilji prevladali nad dolgoročnim javnim interesom," so poudarili.

Skladno z zakonskim predlogom je predvideno preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v družbo Nacionalni demografski sklad, kjer bi bilo skoncentrirano lastništvo in upravljanje praktično vseh državnih naložb. Na ministrstvu za finance pravijo, da zakonski predlog naslavlja demografske izzive, s katerimi se sooča Slovenija, in prinaša neposredne vire za dolgoročno financiranje pokojnin s ciljem večje stabilnosti pokojninskega sistema in okrepljene socialne varnosti za sedanje ter prihodnje generacije upokojencev.

Kritiki medtem opozarjajo, da nacionalni demografski sklad, kot je predviden, predstavlja tveganje za politizacijo upravljanja državnih naložb. Te kritike v finančnem ministrstvu zavračajo.