Resolucija o Slovenski vojski 2040: Več denarja, več kadra, več orožja

Včeraj je Državni zbor obravnaval in sprejel Resolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040. Čeprav gre bolj ali manj za nadaljevanje prej sprejetih dokumentov, pa določa tudi nekatere korenitejše spremembe; poleg dviga obrambnih izdatkov je to tudi napovedana kadrovska okrepitev oboroženih sil.

Najbolj odmevno je povečevanje vlaganja v obrambni sektor. Po doslej veljavnih usmeritvah bi v obdobju 2030 – 2040 za vojsko namenili 2 odstotka BDP, po novem pa naj bi ta odstotek dosegli že letos, leta 2030 pa bi dosegli že 3 odstotka BDP, kar bi danes znašalo slabi dve milijardi.

Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma

Ker po mnenju vladne stranke Levica ni bila opravljena dovolj široka javna razprava o dvigu obrambnih izdatkov, je ta pred dnevi vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Kot razlog za vložitev posvetovalnega referenduma so navedli tudi to, da raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov.

Po besedah Kordiša s takšnimi mirovniki vojnih jastrebov ne potrebujemo

Vložitev predloga Levice za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov podpira tudi njihov nekdanji strankarski sopotnik Miha Kordiš, a obenem ne skriva kritik do njihovega pristopa in pa opozarja tudi na neskladja v koaliciji: "Levica je zahtevo za referendum vložila, a so pred mesecem dni podprli podrejanje naših cest, železnic in bolnišnic Natu. Še prej je vladna koalicija preprečila obravnavo sklepov proti sodelovanju Slovenije v vojni v Ukrajini. S takšnimi mirovniki vojnih jastrebov ne potrebujemo."

Poslanec Miha Kordiš

Ruttejev predlog: 5 odstotkov za orožje, manj za šole, zdravstvo in pokojnine

Na naše vprašanje, kako komentira predlog generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da bi članice zveze Nato obrambne izdatke dvignile na 5 odstotkov BDP, kar bi za Slovenijo to pomenilo približno 3,5 milijarde evrov letno, kar predstavlja skoraj četrtino državnih prihodkov, nam je Kordiš povedal, da takšno zahtevo kategorično zavračajo.

"Militarizacija ni odziv na zunanje grožnje, kot zatrjuje gospod Rutte, ampak poskus varovanja ekonomske nadoblasti Zahoda nad preostankom sveta z oboroženimi sredstvi," je prepričan. Po njegovem mnenju Rusija s trikrat manjšim proračunom od držav EU in Kitajska, ki za obrambo namenja trikrat manj kot ZDA, nista realna grožnja, temveč Zahod predstavlja nevarnost za druge, "ki mu niso podložni".

Mark Rutte, generalni sekretar zveze Nato

"Rezi v šolstvo za tanke? Hvala, ne hvala"

Ruttejeva napoved, da bi bilo za dosego vojaškega cilja treba rezati v socialno državo – v zdravstvo, pokojnine in šolstvo – je po Kordiševih besedah simptom večje težave: "Za reševanje zahodnega kapitalizma, dobičke korporacij in bank, naj zapovrh še plačamo z rezi v lastno blaginjo. Hvala, ne hvala."

Poudarja, da načrti EU s programom Rearm Europe ne pomenijo le vojaškega odziva, temveč predvsem ekonomski projekt preusmerjanja Evrope v vojno gospodarstvo. "Ne gre za kaprico nekaterih voditeljev, ampak za globlji interes kapitala. In zato bo odpor proti militarizaciji določujoča politična bitka prihodnjih let."

Referendum kot začetek

Kordiš, ki skupaj s stranko v ustanavljanju Mi, Socialisti! zbira podpise za referendum, verjame da ta lahko postane močan politični signal. "Iluzorno je pričakovati, da militarizacijo lahko ustavimo z eno samo akcijo zbiranja podpisov. A vsak pritisk šteje. Referendum, ki jasno reče NE! militarizaciji, bi bil močna popotnica in bi te načrte najmanj zavrl, če že ne ustavil," pojasnjuje Kordiš.

Javno mnenje je po njegovih besedah jasno na strani miru: "Prav vsaka anketa potrjuje nasprotovanje povečanju vojnega proračuna. Gre za vprašanje, ki edino legitimnost lahko dobi prek referenduma."

Kaj pa članstvo v Natu?

Kordiš izpostavlja, da referendum o članstvu v Natu po trenutni ustavi ni dopusten, a vidi možnost za posvetovalni referendum, katerega rezultat bi bila politika dolžna spoštovati: "Potrebna je politična večina, ki bo izvedla referendum in rezultat razumela kot politično zavezo. Če izstop iz Nata izglasujemo, ga moramo tudi izpeljati."

Varnost ni orožje, temveč blaginja

Na vprašanje, kakšno alternativo varnostni politiki Nato pakta ponujajo Mi, Socialisti!, Kordiš odgovarja jasno: "Ker Slovenija ni vojaško ogrožena, vprašanje varnosti ni vojaško, ampak socialno. Ogroža nas revščina, razpad zdravstva, slabe plače, in predvsem – podnebni zlom."

Poudarja potrebo po nevtralni, suvereni zunanji politiki, ki bo Slovenijo pozicionirala kot vezni most med svetovi: "Prekinimo z vazalstvom Bruslju in Washingtonu in postanimo most med Zahodom in Vzhodom, Severom in Jugom. To je pot za dolgoročno varnost – ne oklepniki, ampak ljudje."

Kot edino realno obrambno silo v primeru dejanske vojaške grožnje vidi "splošni ljudski odpor", ne pa uniforme Nata, havbice ali vojaško-industrijskega kompleksa: "Splošna mobilizacija ljudstva, ne tovarne orožja, je odgovor."