Po pojasnilu ministrstva je opravljanje poklicne mature iz petih predmetov omogočila novela zakona, vendar pa se to v praksi ni začelo izvajati. Predlagana rešitev zato ohranja dozdajšnjo zasnovo poklicne mature, ki je v slovenskem izobraževalnem prostoru uveljavljena in preizkušena. Omogoča preverjanje pri doseganju standardov znanja, določenih v izobraževalnih programih, in pri usposobljenosti kandidatov za nadaljnje izobraževanje.

Nadalje predlog novele posega v rok, v katerem lahko kandidat na poklicni maturi vloži zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo. Ta bi se skrajšal s treh dni po objavi rezultatov na najpozneje naslednji dan po objavi rezultatov. Hkrati bi rok za vložitev obrazloženega pisnega ugovora po opravljenem vpogledu podaljšali z dozdajšnjega enega dneva na tri dni. Kandidat bi tako imel dovolj časa, da natančno preuči izpitno dokumentacijo, meni ministrstvo.

Prav tako je predlagano, da Državna komisija za poklicno maturo svoje letno poročilo posreduje tudi strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih, ne le strokovnemu svetu za splošno izobraževanje. Poklicno maturo namreč opravljajo tudi kandidati, vključeni v izobraževanje odraslih. Seznanitev strokovnega sveta za izobraževanje odraslih z letnim poročilom bi zato po mnenju ministrstva pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju njegovih zakonskih pristojnosti pri spremljanju kakovosti in razvoja izobraževanja odraslih.

Nenazadnje bi se rok za hrambo občutljivih osebnih podatkov dijakov s posebnimi potrebami skrajšal. Državni izpitni center bi podatke o kandidatih s posebnimi potrebami in kandidatih, ki opravljajo maturo v dveh delih, tako hranil še dve leti po izdaji odločbe pristojne državne komisije. Tako bi po mnenju ministrstva okrepili varstvo njihovih osebnih podatkov in zagotovili večjo skladnost z načelom omejitve hrambe osebnih podatkov. Veljavni zakon sicer določa, da se osebni podatki kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo ali zaključni izpit, hranijo trajno.