Novoletne nagradne igre imajo v številnih državah dolgoletno tradicijo in pogosto sodijo med najbolj množične ter donosne loterijske dogodke v letu. Med najbolj znanimi je španski El Gordo, ki ga prirejajo že od leta 1812 in katerega letošnji sklad za dobitke je dosegel kar 2,77 milijarde evrov. V Sloveniji pa se je Loterija Slovenije na to pot podala razmeroma pozno – Novoletni loto so premierno organizirali lani. Kljub temu se je izkazalo, da gre za izjemno uspešen in predvsem zelo donosen projekt, piše Dnevnik.

450.000 srečk je bilo razprodanih v osmih dneh

Že prva izvedba Novoletnega Lota je naletela na velik odziv javnosti. Lani so bile vse razpoložljive srečke razprodane še pred božičem, sklad za dobitke pa je znašal 2,075 milijona evrov. Letos je Loterija Slovenije šla še korak dlje: število srečk so povečali za 100.000, na skupno 450.000, vse pa so bile razprodane v zgolj osmih dneh. Cena posamezne srečke je znašala 10 evrov, kar pomeni, da je Loterija Slovenije s prodajo ustvarila kar 4,5 milijona evrov prihodkov.

Med najbolj privlačnimi nagradami so tudi tri stanovanja, eno izmed njih v Kopru.

Skupna vrednost vseh 15.515 dobitkov v letošnjem Novoletnem Lotu znaša 2,79 milijona evrov, kar jasno kaže, da razlika med vplačili in izplačili pomeni zelo konkreten poslovni izkupiček za prireditelja. Med najbolj privlačnimi nagradami so tri stanovanja – v Ljubljani, Kopru in Mariboru – skupaj z denarnimi zneski za plačilo davka, tri mesečne rente v višini 1.500 evrov za obdobje desetih let ter devet dobitkov naložbenega zlata po 100 gramov, dopolnjenih z denarnimi nagradami.

Verjetnosti zadetkov so sicer nizke, a dovolj privlačne, da vzbujajo zanimanje. Kupec ima z eno srečko možnost 1 : 150.000, da zadene enega od treh stanovanj, medtem ko je verjetnost, da zadene katerokoli nagrado, 1 : 29. To pomeni, da bo nagrado v povprečju prejela vsaka 29. srečka.

Davčna realnost: Drobiž za dobitnike

Kje natančno so stanovanja, v Loteriji Slovenije za Dnevnik niso razkrili, pojasnili pa so, da so vsa na novo zgrajena in še nevseljena ter da so na atraktivnih lokacijah v bližini centrov mest. Posebno poglavje pa predstavljajo davki. Dobitki niso oproščeni obdavčitve, pri stanovanjih pa je davčna obremenitev še posebej visoka. Davek znaša 15 odstotkov od davčne osnove, ki pri blagovnih dobitkih temelji na tržni vrednosti, povečani s koeficientom davčnega odtegljaja. Loterija Slovenije davek poravna iz denarnega dela nagrade, ki se nato dobitniku izplača v zmanjšani višini.

Po plačilu davka za blagovni dobitek v višini 75.922 evrov in davka za denarni dobitek v višini 13.500 evrov, torej skupaj 89.422 evrov, bo dobitniku stanovanja in 90.000 evrov gotovine ostalo nekaj stotakov. Dobitnik stanovanja v Kopru, kjer je v paket zadetka vključenih še 80.000 evrov, bo moral za stanovanje plačati 66.178 evrov davka, za denarni dobitek pa dodatnih 12.000. Skupaj bo plačal 78.178 evrov davka, kar pomeni, da mu bo ostalo dobrih 1800 evrov. Največ, 4355 evrov, bo po plačilu davka – za blagovni dobitek v višini 66.178 evrov in za denarni dobitek v višini 12.000 evrov, skupaj torej 78.178 evrov – ostalo dobitniku stanovanja v Mariboru, s pripadajočimi 50 tisočaki.

Pri mesečnih rentah je sistem še bolj tog. Renta se izplačuje izključno v 120 enakih mesečnih obrokih, se ne obrestuje in je ni mogoče prenesti na drugo osebo ali unovčiti v enkratnem znesku. Davek se obračunava sorazmerno pri vsakem mesečnem izplačilu.

Novoletni Loto kot dober posel za Loterijo Slovenije

Za Loterijo Slovenije Novoletni Loto ni le uspešna promocijska poteza, temveč predvsem dober posel. Podjetje je lani s prirejanjem iger na srečo ustvarilo 134,4 milijona evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa se je povečal za kar 24 odstotkov, na 7,57 milijona evrov. Za letošnje leto pričakujejo približno šestodstotno rast prometa in dobička, enako pa tudi rast koncesijskih dajatev, ki jih prejmeta fundaciji FIHO in FŠO.

Kako se razdelijo prihodki in dobiček

Kot še piše Dnevnik, se od vsakega evra, ki ga Loterija Slovenije prejme od prodaje iger na srečo, približno 80 odstotkov vrne družbi v obliki skladov za dobitke in koncesijskih dajatev. Okoli 15 odstotkov prihodkov odpade na operativne stroške, približno pet odstotkov pa predstavlja čisti dobiček, ki se v celoti razdeli delničarjem. Večino dividend (90 odstotkov) prejmejo FIHO, Fundacija za šport, Kapitalska družba in Slovenski državni holding.