Organizatorji pričakujejo med 60 in 70 vozil. Kot poudarja predsednik društva Adria Classic Koper Edi Glavić, srečanje ni tekmovalne narave, temveč namenjeno druženju, izmenjavi mnenj med lastniki vozil ter predstavitvi tehnične dediščine občanom, turistom in drugim obiskovalcem. Med razstavljenimi vozili bodo tudi posebni starodobniki, kot je na primer Fiat Balilla iz leta 1935. 

Strast restavriranja premaga vse ovire

Glavić, ki bo na prireditvi s svojim vozilom Opel Manta letnik 1971 coupe, nam je v pogovoru predstavil nekatere izzive, s katerimi se srečujejo lastniki pri vzdrževanju svojih starodobnikov, zlasti seveda s pomanjkanjem rezervnih delov: "Starejše kot je vozilo in v manjših količinah, kot je bilo izdelano, težje je vzdrževanje, pogosto je treba dele izdelati na novo, kar poveča stroške," je pojasnil. Kljub temu strast do restavriranja premaga vse ovire.

"Tudi zaradi enega samega dela vozilo včasih ni uporabno, zato se nekateri ljubitelji odločimo, da se manjkajoči del na novo izdela. Pri tem si med sabo tudi pomagamo. Imamo člana, ki ima zelo redko vozilo iz začetka 70-ih let, italijanski avto coupe, pri katerem je bilo treba karoserijski nosilni del na novo izdelati. Nek drug naš član, ki se ukvarja z restavriranjem starodobnih vozil, je to vozilo skupaj spravil. Velika čast obema, tudi samemu lastniku, da se je tega lotil, saj je to tudi finančno zahtevno. Pri samih motorjih restavracija ni tako zahtevna, ker so bili motorji po navadi izdelani za več modelov vozil in so si podobni, medtem ko so bili karoserijski deli izdelani v manjših serijah in je težje dobiti kakšen del," pojasni predsednik društva.

Kdo se najpogostje odloča za starodobnike? 

"Za nakup se odločajo tisti, ki so res ljubitelji, običajno imajo doma več kot eno vozilo doma. Med zbiratelji so tudi v Sloveniji taki, ki imajo deset in več starodobnikov. Veliko ljubiteljev je tudi zbirateljev," navaja Glavić.

"Vozila nekoliko nižjih vrednosti, od 10.000 do 20.000 evrov velikokrat kupijo tisti, ki so navezani na tako vozilo, ker so ga imeli v mladosti oni ali njihovi starši. Za dražja vozila se najdejo tudi vlagatelji, torej tisti, ki vozilo kupijo kot investicijo. Cene starodobnikov namreč vsako leto naraščajo - bolj kot so modeli ekskluzivni, bolj gredo cene navzgor."

Del tehnične dediščine

Starodobna vozila niso le predmeti iz preteklosti, temveč pomembni del tehnične dediščine, ki razkriva zgodovino razvoja avtomobilske industrije in tehnoloških inovacij. "Vsako vozilo nosi s seboj zgodbo, ki odraža čas, v katerem je nastalo. Ta vozila nam omogočajo vpogled v pretekle tehnologije in rešitve, ki so bile v uporabi v različnih obdobjih. Restavriranje teh vozil zahteva poznavanje tradicionalnih obrtniških veščin, ki se sicer izgubljajo. V Sloveniji je problem, če je potrebno pri vozilu obnoviti kromirane dele, ker tega več pri nas nihče ne dela zaradi zahtevnih ekoloških normativov in moramo zato v tujino. Drugače pa imamo pri nas dobro strokovno tehnično znanje restavriranja," razloži Glavić.

Da to znanje ne bi zamrlo, Društvo Adria Classic Koper aktivno sodeluje s Srednjo tehnično šolo v Kopru, kjer dijaki pri praktičnem pouku restavrirajo Tomosove motorje: "Mlade zelo pritegne, če morajo določen motor obnoviti, kar poteka pod mentorstvom profesorjev praktičnega pouka. Na šoli imajo tudi zbirko Tomosovih mopedov in drugih izdelkov. Skupaj s šolo organiziramo srečanje Tomosovih motorjev aprila, ki bo letos omejeno na 200 motorjev, imeli pa smo že tudi 350 motorjev. Zanimanja je veliko," je še povedal Glavić.