Marko Bonin je bil na lanskoletnem razpisu izbran med petimi kandidati. Župan Aleš Bržan ga je 7. julija 2022 imenoval za vršilca dolžnosti direktorja in ne za direktorja s polnim, torej petletnim mandatom. Zdaj se za to funkcijo poteguje znova. Bonin je bil pred tem v koprskem muzeju zaposlen kot kustos za kulturno zgodovino.

Katere ključne programske poudarke ste vključili v program razvoja Pokrajinskega muzeja Koper?

Prednostne naloge temeljijo na strateškem načrtu 2021–2025, dejanskem stanju in mojem razmisleku o delovanju zavoda. V letu 2024 je potrebno revidirati in pripraviti nov strateški načrt 2025–2030, v skladu s potrebami zainteresirane javnosti in zaposlenimi. Nadaljevati je potrebno s prakso dobrega sodelovanja s kulturnimi in raziskovalnimi zavodi, s predstavniki italijanske skupnosti v širšem slovenskem prostoru in izven meja Republike Slovenije ter se uspešno prijavljati na projekte.

Program je razdeljen na dva dela, razvoj muzeja na strokovni ravni in na področje trženja in poslovnega razvoja. Na strokovnem delu so med drugim najpomembnejše točke ureditev depojske in restavratorske problematike, postavitev nove stalne razstave Novejše zgodovine, ureditev palače Belgramoni-Tacco, pridobivanje gradiva, novih razstav in izvajanje tekočega programa, pa tudi ureditev knjižnice in oddelka za dokumentacijo, nacionalno in mednarodno sodelovanje … Na področju trženja in poslovnega razvoja pa je potrebno nadgraditi gostujoče razstave in dediščinske dogodke. Izpostavljam področja, kot so sodelovanje z mediji, organizacija dogodkov, ureditev in organizacija muzejske trgovine …

Kakšne so vaše strokovne reference za vodenje zavoda?

Z delom v muzejih sem povezan že dve desetletji. V času študija sem delal v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, nato sem pridobil Erasmus štipendijo in se izpopolnjeval v Pomorskem muzeju v Barceloni. Po končani diplomi sem se leta 2010 zaposlil v Pokrajinskem muzeju Koper kot kustos za kulturno zgodovino. V tem času sem bil v dveh mandatih član sveta zavoda, pridobil sem naziv muzejski svetovalec. Sem član predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije. Od septembra 2022 opravljam naloge v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Koper.

Kakšni so vaši rezultati pri dosedanjem vodenju zavoda? Bi svoje delo ocenili kot uspešno?

Menim, da je bilo opravljenega veliko kvalitetnega dela, ne samo mojega, ampak celotnega kolektiva. Povečanje financiranja programa, odprtost in dostopnost muzeja ter uvajanje sprememb in dodatnega programa v muzeju se izraža tudi skozi številke. Za tako kratek čas menim, da je bilo postorjeno veliko in da je bilo delo uspešno.

V letu 2022 smo zabeležili ponovno rast števila obiskovalcev (13.744) in lastne prihodke v višini 25.521 evrov, kar je najvišji prihodek po letu 2011. V letu 2023 (do 31. maja2023) je muzej obiskalo 6.614 obiskovalcev. Realno stanje bo vidno v mesecu oktobru, ko bo jasna primerjava med lanskim in letošnjim letom.

S programom dela za leto 2023 smo s strani ministra za kulturo prejeli 100-odstotno povečanje sredstev za pripravljen program in še dodatna sredstva za digitalizacijo. Skupaj s kustosi je bil torej pripravljen kvaliteten program, kar je potrdilo tudi ministrstvo za kulturo in komisija ter tako povečalo sredstva za delovanje muzeja.

V letošnjem poletju se vrača v muzej JEFF festival. Tudi muzej sam bo organiziral družabne večere ob glasbi, ponovno smo vzpostavili cikel predavanj Srečanja z dediščino in uspešno sodelujemo z zavodi in posamezniki, ki organizirajo dogodke v Pokrajinskem muzeju Koper. V fazi prenove je muzejska trgovina ter postavitev muzejske poti po palači Belgramoni-Tacco. Menim, da se je veliko uredilo tudi na področju dostopnosti in odprtosti muzeja, kot je brezplačen ogled občasnih razstav in atrija muzeja. V mesecih od novembra do aprila je prvo nedeljo v mesecu brezplačen vstop v muzej. Spremenjen je tudi urnik muzeja v času julija in avgusta, ko je odprt do 21.00. Vsekakor pa je za vidnost določenih sprememb potreben daljši čas.

Kako odgovarjate na kritike, da je pod vašim vodstvom muzej precej neaktiven? V letošnjem letu sta bili doslej organizirani samo dve razstavi …

Program dela muzeja je bil potrjen s strani ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper, soglasje je dal tudi svet zavoda. Skladno s programom bodo izvedene vse aktivnosti in razstave znotraj predvidenih časovnic. V avgustu bo predstavljena razstava Valvasor v Istri, v septembru razstava del umetnika Roberta Hlavatya. Dodatno smo v program uvrstili še dve razstavi, ki nista prvotno bili načrtovani, in sicer razstava ob 70. letnici prekomorskih brigad v septembru, v oktobru pa razstava ob 70. letnici Andreja Šifrerja. Vse te razstave so gostujoče.

Lastna razstava Koper-Capodistria bo predvidoma v oktobru, Vidne-nevidne ženske v decembru. Takrat bo zaključena tudi muzejska pot po palači Belgramoni-Tacco, ki je glavni del programa v letu 2023. Morda so razstave res neenakomerno porazdeljene skozi celotno leto, vendar menim, da je letošnji program zelo bogat, tako vsebinsko kot tudi finančno.

Na spletni strani muzeja nimate objavljenih nobenih prihajajočih dogodkov, tudi sicer se zdijo vsebine precej neažurirane. Čemu to pripisujete? 

Z vašim vprašanjem se delno strinjam, vse naše aktivnosti so bile objavljene na naši spletni strani, FB in poslana vabila na vse naše adreme. V preteklosti se je s tem ukvarjal dokumentalist in tudi javni delavec. Žal je naš samostojni strokovni sodelavec na daljši odsotnosti, prav tako so bila v letošnjem letu javna dela odobrena v mesecu maju. Zavedam se, da ima PMK na tem področju veliko praznino, katero smo v sedanjem obdobju poizkušali reševati znotraj zavoda kolikor toliko uspešno. Do konca meseca junija bo objavljen razpis za delovno mesto dokumentalist, kateri bo prevzel tudi skrb tudi za to področje. Pričakujem, da se bo stanje na tem področju pričelo izboljševati z mesecem septembrom, ko bodo zaključeni vsi postopki.

Katere sodobne trende bi vnesli v delo muzeja, še posebej pri digitalizaciji, ki se danes poudarja tudi na področju muzejskega dela?

Pokrajinski muzej Koper postaja čedalje bolj prepoznaven deležnik na področju kulture. Brezplačno omogočamo ogled gostujočih razstav, organiziramo mesečna predavanja in izobraževanja s področja kulturne dediščine, dopolnjujemo in nadgrajujemo stalne razstave, vse v skladu z ICOM-ovimi priporočili in smernicami. V tem tednu bomo pričeli z družabnimi večeri Lapidarium na naših dveh vrtovih palače Belgramoni-Tacco, kjer želimo predvsem lokalnemu prebivalstvu ponuditi druženje ob glasbi. Prav tako bomo v letošnjem poletju ponovno gostili JEFF festival. Končuje se dopolnjevanje ponudbe v muzejski trgovini z artikli, ki so povezani z muzejem. Nenazadnje bo v mesecu septembru potekal tridnevni kongres slovenskih muzealcev v našem muzeju (v organizaciji ICOM, SMS, SMD), kar menim, da je velika potrditev dobrega dela in obveze za vse bodoče projekte.

Muzej je že sedaj prisoten na Google Arts&Culture, z aplikacijami in igrami za pametne telefone, avdio vodiči po zbirkah, zbirkami, dostopnimi na spletu … V tem letu smo uspešno nadgradili opremo za digitalizacijo tako preostalih zbirk, kakor tudi predmetov. K temu nas zavezujejo priporočila ministrstva za kulturo, kakor tudi strateški načrt in letni plani dela. V letošnjem letu smo pridobili aneks za dodatna finančna sredstva na področju digitalizacije s strani ministrstva za kulturo in tudi na tem področju aktivno delujemo. Kljub velikim naporom vseh zaposlenih, da se Pokrajinski muzej Koper posodobi in okrepi prepoznavnost v širši lokalni skupnosti, poteka prenova postopoma in menim, da bo končna podoba vidna v naslednjih letih.