Ukrepi za izkoreninjenje svetovne revščine do leta 2030 so zbrani v prvem cilju trajnostnega razvoja tako v svetu kot v Sloveniji, kjer pod pragom revščine živi približno 14 odstotkov ljudi. Revščina je družbeni problem, ki je bil prisoten že daleč nazaj v zgodovini. Zato ostankov predmetov ljudi, ki so bili nizkega stanu, v primerjavi z bogatim slojem, ni veliko.

Odlomki keramičnih posod iz bronaste in železne dobe (2.–1. tisočletje pred n.š.), Kaštelir nad Kortami. Hrani Pokrajinski muzej Koper.

"Kdor se bližje srečuje z arheološkim gradivom, ve, da arheologi hranimo ogromne količine, običajnim ljudem, 'nezanimivih' predmetov. Na arheoloških izkopavanjih pobiramo vse najdbe. Prav zaradi tega je arheologija humanistična veda, ki ponuja celosten vpogled v življenje vseh slojev družbe v preteklosti. Če ponazorimo: tisoči in tisoči odlomki običajne kuhinjske keramike, ki so bili najdeni pri izkopavanjih, npr. prazgodovinske naselbine na Kaštelirju nad Kortami 2010, pričajo o življenju brezimnih ali revnih prebivalcev. Res pa je, da se ti koščki po njihovi znanstveni obdelavi skrbno pospravijo v škatle v depoju in le redko ugledajo luči muzejskih razstavnih vitrin," pravi dr. Maša Sakara Sučević, arheologinja Pokrajinskega muzeja Koper.