Ob novici, da bo na Kraškem robu morda v prihodnje stala največja fotovoltaična elektrarna v Sloveniji, so najprej zastrigli z ušesi domačini, saj ne želijo izgubiti 50 hektarjev kraških travnikov, na katerih se pase govedo. V Elektro Ljubljana izpostavljajo, da naša država zaostaja za strateškimi cilji nacionalnega načrta glede proizvodnje obnovljivih virov. Postavitev sončne elektrarne pa vidijo kot pomemben segment za razvoj Kraškega roba.

Predstavniki Elektra Ljubljana naj bi se s člani Agrarne skupnosti Dol srečali samo enkrat in takrat naj bi bili, vsaj po navedbah Elektra, projektu skoraj vsi naklonjeni. Investitor naj bi sicer bilo rusko podjetje, Elektro Ljubljana pa izvajalec.

MOK: Prizadevamo si za postavitev sončnih panelov na večjih objektih in parkirnih površinah

Na koprski občini so bili o projektu postavitve sončne elektrarne na pobočjih med Dolom in Rakitovcem obveščeni pred letom dni. "Na to temo se je MOK kasneje sestala s predstavniki Elektra Ljubljana Obnovljivi viri energije in jim pojasnila, da je predlagano območje Kraškega roba ekološko pomembno in posebno varstveno območje s statusom evropskega omrežja Natura 2000," pravijo na koprski občini in dodajajo:

"Umeščanje sončnih elektrarn na kmetijska in gozdna zemljišča ni v skladu z veljavnimi prostorskimi akti koprske občine in strateškimi usmeritvami za racionalno rabo prostora na nacionalni ravni."

Gradnja sončne elektrarne z močjo najmanj 10 megavatov sodi me ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture v pristojnosti države, so še izpostavili na koprski občini, kjer si prizadevajo za postavitev sončnih panelov na proizvodnih objektih v Luki Koper, na primer na večjih poslovnih objektih, parkirnih površinah, protihrupnih ograjah, nadstreških in strehah večjih stavb, kot so šole, vrtci in drugi javni objekti v koprski občini.

KS Črni Kal: Kraški rob je edinstven habitat

Sredi junija je potekala redna seja Krajevne skupnosti Črni Kal, na kateri so glasovali glede postavitve sončne elektrarne na Kraškem robu. Seje se je udeležilo 11 članov, projekt je prejel en glas podpore, vsi ostali so bili proti. Kot so pojasnili, gre za večji poseg v prostor in uničevanje naravne dediščine ter videza pokrajine, zato so proti.

"Območje Kraškega roba predstavlja edinstven habitat za številne zavarovane živalske in rastlinske vrste. Je območje, ki je odigralo pomembno vlogo skozi obdobje celotne zgodovine in ima pomembno vlogo še danes, tako za domačine kot za ostale obiskovalce iz Slovenije in tujine. Postavitev sončne elektrarne bi povzročila nepopravljivo škodo in uničila videz pokrajine. Škoda v okolju bi bila večja od koristi," so svoje stališče utemeljili člani sveta KS Črni Kal.