Požar pri Padričah

"Uničujoči gozdni požari širom celotne Evrope postajajo pogostejši. Lani smo s kolegi iz številnih evropskih držav v sklopu Znanstvenosvetovalnega odbora evropskih akademij (EASAC) pripravili izčrpno poročilo o tem, zakaj se požari spreminjajo," pravi dr. Jaša Saražin z Gozdarskega inštituta Slovenije, strokovnjak za varstvo pred gozdnimi požari.

Kot poudarja Saražin, "podnebne spremembe negativno prispevajo k intenzivnejšim požarnim dogodkom z višjimi temperaturami in daljšimi sušnimi obdobji, kar neposredno rezultira v bolj suhi mrtvi biomasi in sušnem stresu žive biomase, kar omogoča intenzivnejše in hitrejše gorenje v naravnem okolju. Posredno te vplivajo tudi s povečanjem pogostosti vremenskih ujm (npr. neurja, vetrolom, žledolom ...), ki pogosto pomenijo več mrtve mase v gozdovih, ter tudi večjo pogostost strel, ki lahko zanetijo požare".

Sočasno s podnebnimi spremembami pa se dogajajo še druge spremembe, ki prav tako negativno prispevajo k intenzivnejšim požarom. "Prvi je povečevanje negospodarjenih kmetijskih in gozdnih površin, zaradi česar se intenzivno kopiči tako mrtva, kot tudi živa biomasa. Tako se nekdaj mozaično obdelana pokrajina spreminja v kontinuirane površine z veliko gorljivostjo, kjer je ogenj zelo težko ustaviti. Žal je ta proces intenzivnejši prav na Primorskem, kjer je zaradi izrazitejših sušnih obdobij in razdrobljene posestne strukture kmetijstvo in gozdarstvo težje konkurenčno," pravi Saražin in dodaja:

"Druga sprememba, pa je tako imenovani paradoks ognja. Z vlaganji v moderno gasilsko tehniko smo bistveno uspešnejši pri gašenju začetnih požarov, da se ti ne razvijejo v velike požare. Ima pa vsaka gasilna tehnika svoje omejitve, in ko so te presežene, se dogajajo katastrofalni požari, kakršnim smo priča širom po Evropi. Zato je po Evropi možno zabeležiti upad srednje velikih požarov in povečanje izjemno velikih požarov kar predstavlja nov problem. Nazadnje se je tak požar zgodil pri nas leta 2022, ko je na Krasu na Slovenski in Italijanski strani skupaj zgorelo 4249 ha površin".

Na Krasu so se po požarih leta 2022 pojavile invazivne tujerodne vrste

"Vpliv požara na gozdni ekosistem je odvisen od njegove intenzivnosti. Nizko intenzivni talni požari predstavljajo manjšo in kratkotrajno motnjo, katere učinek lahko izgine že po nekaj tednih ali mesecih. Pri izjemno velikih požarih, pa se večinoma srečujemo z zelo intenzivnimi vršnimi požari, ki lahko uničijo celoten gozd in tudi večji del plitvih tal. Na takih osiromašenih tleh so se marsikje na Kraškem požarišču iz leta 2022 množično pojavile invazivne tujerodne vrste, kar je že tako zahtevno obnovo še otežilo. Zato bo za gozd, ki bo razvojno primerljiv s stanjem pred požarom, na območjih kjer je bil požar najbolj intenziven, potrebno počakati 100 in več let," zaključuje Saražin.

V okviru Interreg projekta Wildfire CE so na Gozdarskem inštitutu Slovenije izdelali in med intervencijske službe razdelili pilotna zemljevida občin Koper in Ajdovščina za potrebe varstva pred požari v naravnem okolju, s protipožarnimi objekti v merilu 1:40.000. Tisti, ki na zahodu Slovenije upravljajo s požari, so večkrat izpostavili potrebo po gradivu, ki jim bo v pomoč pri izvajanju preventivnih in intervencijskih ukrepov za omejevanje požarov v naravnem okolju. Na fotografiji je predstavitev zemljevida v gasilskem domu v Ajdovščini. Jaša Saražin je na fotografiji prvi z leve. Foto: Gozdarski inštitut Slovenije

Je bil na delu požigalec?

Na požarišču pri Padričah so še včeraj potekala sanacijska dela, potem ko so se dan prej še pojavljala posamezna žarišča. Ogenj, ki je ogrožal dom starejših občanov in okoliške hiše, je uničil 25 hektarjev površin. Evakuacija 112 oskrbovancev na srečo ni bila potrebna. S pomočjo helikopterjev, ki so prišli na pomoč gasilcem, so ga uspeli pogasiti. Ogenj je ogrožal vaščane Padrič in Gropade, v noči na nedeljo se je nevarno približal na razdaljo 30 metrov od hiš.

Vzrok požara preiskujejo karabinjerji in gasilci, a vse več naj bi bilo indicev, ki kažejo, da je šlo za požig, poroča Il Piccolo. V soboto popoldne je izbruhnil prvi požar na travniku ob poti, ki vodi mimo doma starejših občanov Ieralla, 200 metrov od stavbe in 100 metrov od najbližjih hiš. Domnevno naj bi bila izvor požara velika bala suhega sena na robu travnika, ki so po celotnem Krasu poleti povsem običajen način shranjevanja sena. V ponedeljek popoldne naj bi se pojavili dodatni sumi, da je na delu požigalec. Popoldne je na že saniranem območju okoli 150 metrov stran od Gropade nenadoma zagorel velik kup posekanega lesa.

Domačini: Treba bo vzdrževati zemljišča in čistiti gozdove

Ne samo slovenski strokovnjaki, da bo potrebno nameniti preventivi več pozornosti, opozarjajo tudi domačini na tržaškem Krasu – vzdrževanju zemljišč in čiščenju gozdov. Nekoč so na območju celotne Gropade pasli, pripravljali drva in obdelovali zemljo. "Dokler ne bomo poskrbeli za teren – očistili poti, odstranili suhih dreves in pospravili lesa – bo nevarnost požarov ostala," je za Il Piccolo dejal predsednik vaške skupnosti Gropada Marco Malkovic. Kot je povedal, so na težave ob začetku požara naleteli vsi reševalci, ki so prišli na pomoč. Poti so bile zaraščene z grmovjem, polne podrtih vej in goste vegetacije. Malkovic meni, da bo potrebno spremeniti miselnost.

Tudi Malkovic ni izključil možnosti, da je bil na delu piroman. Je pa opozoril na še eno možnost, "v velikih balah sena lahko zaradi notranje fermentacije pride do samovžiga". Predsednica vzhodnega okraja Trsta Nivec Cossutta je opozorila na časovno sovpadanje požarov na Tržaškem in Goriškem, "morda gre za naključje, ali pa tudi ne. Ni mogoče izključiti, da je nekdo želel namenoma povzročiti škodo na več območjih".

V vodo, ki jo odmetavajo s helikopterji, dodajajo biološko razgradljivo sredstvo za zaviranje širjenja požara. Šlo naj bi za poskusni pripravek, ki so ga razvili na Japonskem in izdelali v Nemčiji. Sredstvo naj bi omogočilo, da voda bolje prodre v tla in počasneje izhlapeva.