Dodik je trdil, da Mladiću med prestajanjem kazni ni bila zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba, odločitev, da kljub hudemu zdravstvenemu stanju ostane v priporu, pa je označil za nehumano.

"Če bi imel boljšo zdravstveno oskrbo, bi lahko živel dlje. To je storil ta Mehanizem, ker niso vedeli, kako naj drugače ravnajo v tej situaciji. To je nehumano," je dejal Dodik.

Kot poroča ATV, se je strinjal tudi s trditvijo, da bi pri Mladićevi smrti lahko šlo za umor. Pri tem je omenil primer nekdanjega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića.

Dodik je spomnil tudi, da je pred haaškim sodiščem pričal v Mladićevo obrambo, in dejal, da je takrat videl njegovo "častno držo".

"Bil sem priča njegove obrambe in takrat sem videl njegovo častno držo. Boli nas dejstvo, da je Naser Orić na prostosti, čeprav ga imamo za večjega krvnika v Srebrenici kot Ratka Mladića." je dejal.

Ob tem je sporočil, da Republika Srbska kljub odzivom iz Sarajeva in pritiskom z Zahoda ostaja pri svojih stališčih, poroča Dnevni avaz.

Vojni poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladić je umrl nekaj več kot pet let po pravnomočni obsodbi na dosmrtni zapor v Haagu zaradi najhujših vojnih zločinov, storjenih med vojno v Bosni in Hercegovini.

Po večletnem postopku je pritožbeni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) junija 2021 zavrnil vse pritožbe Mladićeve obrambe na prvostopenjsko sodbo.

Mladić je bil s tem pravnomočno spoznan za krivega genocida v Srebrenici leta 1995 ter preganjanja, iztrebljanja, umorov, deportacij, nečloveških dejanj, teroriziranja, nezakonitih napadov na civiliste in jemanja talcev.

Sodišče je ugotovilo, da je pri teh zločinih sodeloval v štirih združenih zločinskih podvigih. Cilj prvega je bila trajna odstranitev bosanskih muslimanov in Hrvatov z območij Bosne in Hercegovine, ki so si jih lastili bosanski Srbi.

Drugi je bil namenjen širjenju terorja med civilnim prebivalstvom z ostrostrelskim delovanjem in obstreljevanjem, kot se je dogajalo med obleganjem Sarajeva.

Cilj tretjega je bila odstranitev bosanskih muslimanov iz Srebrenice, četrtega pa zajetje pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov za talce, da bi preprečili Natove letalske napade na vojaške cilje bosanskih Srbov.

Vojska in policija bosanskih Srbov sta med genocidom v Srebrenici leta 1995 ubili okoli 8000 muslimanskih moških in fantov.