Glede razprave o dobavi tankov in drugega orožja Kijevu je dejal, da se boji, "da gre pretežno za verbalno tekmovanje". "Vprašanje je, koliko tega je dejansko na terenu, počakajmo in bomo videli, kaj od tega bo realizirano, predvsem pa kdaj. Slovenija je svoj del v lanskem letu dala brez velikih besed, pri čemer je bila hitra, počakajmo zdaj ostale članice Evropske unije, kako bodo sledile," je še poudaril.

Kot je dejal, v Sloveniji ni bila sprejeta nobena odločitev o dodatni pomoči Ukrajini, tako da danes ne bo obljubljal nečesa, za kar ne bi imel podpore državnega zbora.

Kasneje je sicer v izjavi na Twitterju pojasnil, da je Slovenija v skupini držav, ki se že od začetka zavzemajo za enoten odziv EU na rusko agresijo. Zagotovil je, da namerava Slovenija tudi v bodoče pomagati Ukrajini na vse možne načine.

Na dnevnem redu današnjega zasedanja je tudi mirovni načrt, ki ga je pripravila Ukrajina. Po Golobovih besedah v tem načrtu "marsikaj na prvi pogled izgleda nekoliko preambiciozno".

"Prva stvar, ki je pri vsakem mirovnem načrtu temelj, je pripravljenost obeh strani na to," je poudaril.

"Zaenkrat je ta prej manjkala, kot da bi je bilo v obilju. Bomo videli, jaz nisem optimist, bojim se, da se obe strani zdaj pripravljata na zaostritev vojaških spopadov," je še dejal slovenski premier ob prihodu na vrh. To po njegovih besedah ne more biti dobra popotnica za pogovore o mirovniških načrtih.

V kasnejši izjavi na vladnem Twitterju je poudaril, da "naši ukrajinski prijatelji zelo dobro vedo, za Slovenijo nikoli ni bilo dvoma: Ukrajina je žrtev in Rusija je agresor".

O nadaljnji pomoči EU, mirovnem načrtu in drugih temah bo Zelenski po nagovoru v Evropskem parlamentu govoril z voditelji na zasedanju Evropskega sveta, v okviru katerega se bodo premierji in predsedniki članic z ukrajinskim predsednikom najprej sestali na plenarnem zasedanju, nato pa še v manjših skupinah.