Po zaprisegi nove vlade je Janša napovedal, da bodo opozicijo k partnerstvu povabili ta teden.

O podrobnostih tovrstnega partnerstva je v četrtek ob razpravi v DZ ob potrjevanju njegove ministrske ekipe za zdaj pojasnil le, da bi opoziciji med drugim ponudili sodelovanje že pri pripravi delovnih osnutkov sistemskih zakonov in ne šele, ko bodo predlogi poslanskih klopeh.

Prvak SDS je zatrdil, da pri tem za opozicijo ne bo nobenih obveznosti, pač pa gre za dobro voljo koalicije in možnost, da kljub različnim statusom parlamentarnih strank vsi sodelujejo pri nujnih ključnih rešitvah.

"Če se uskladimo, se uskladimo, če ne, nima opozicija nobenih odgovornosti," je poudaril Janša. Prinaša pa ta ponudba možnost, da se o ključnih rešitvah v bodoče ne bo razpravljalo na nivoju, "ko je nekdo užaljen in iz tega naredi politični problem, zmanjka pa časa za ključne stvari". "Roka je ponujena, za sodelovanje sta potrebna dva - od vas bo odvisno, koliko bo tega," je opozicijo v parlamentarni dvorani pozval Janša.

V opoziciji bodo v času mandata Janševe vlade sedeli Gibanje Svoboda, SD in Levica ter formalno tudi Resnica, ki pa je že doslej glasovala v skladu z vladno koalicijo in ji tako omogočila potrebno parlamentarno večino.

Janša lahko tako bržkone računa, da bo v partnerstvo z vladno koalicijo vstopila Resnica. Njen predsednik Zoran Stevanović je namreč že dejal, da bi si želel, da bi koalicija preostalim strankam v DZ ponudila "eksaktne, odkrite sporazume o morebitnem sodelovanju". S podpisom tega bi Resnica lahko pokazala, kje so točke, pri katerih želijo sodelovati, ter da za tem ne stoji politična trgovina, "da ni skrivnega sestajanja in ničesar, kar bi vzbujalo sume, da gre za neko zaroto", je dejal v nedavnem intervju za STA.

Več zadržanosti je medtem v trojici levosredinskih strank, ki so se iz vlade preselile v opozicijo. Prvaka Svobode Robert Golob in Levice Luka Mesec sta denimo že izrazila dvom v iskrenost ponudbe tovrstnega sodelovanja. Kot je dejal Golob, verjamejo namreč samo v dejanja nove koalicije, ki se kažejo tudi v zakonskih predlogih. Izmed doslej vloženih pa ni noben takšen, da bi ga lahko podpirali.

Mesec pa kot osrednjo težavo vidi zlasti razhajanje v razumevanju smeri razvoja. Če so po njegovem mnenju sami pokazali, da lahko socialna država in gospodarski razvoj hodita z roko v roki, je po drugi strani razvoj, v katerega verjame prihodnja koalicija, drugačen. "Prepuščanje javnega zdravstva zasebnikom, prepuščanje stanovanj tistim, ki jih oddajo preko Airbnb, ukinjanje oziroma izrivanje sindikatov iz socialnega dialoga, to so samo prve poteze in v tak razvoj mi ne verjamemo. To je razkroj socialne države, kot jo poznamo, in pri tem na noben način ne morejo računati na našo podporo," je poudaril.

Predsednik SD Matjaž Han pa je dejal, da ne ve, kaj napoveduje oziroma ponuja predsednik SDS, zato je o tem, "kaj bo, ko bo, če bo", prehitro govoriti. "Veste, da je naša stranka zelo demokratična, takšne stvari se morajo, če bi do njih prišlo, sprejemati na sejah organov stranke," je navedel.