Cene socialnovarstvenih storitev v domovih za starejše se praviloma usklajujejo enkrat letno, in sicer s 1. marcem. Dodatna uskladitev je možna, če je dvig stroškov dela za 1,5 odstotka višji od zadnje uskladitve. S 1. januarjem pa so se na podlagi sprejetih aneksov h kolektivnim pogodbam stroški dela povečali za približno štiri odstotke, so pojasnili na ministrstvu za delo. Kot so zapisali, "stroški dela predstavljajo v povprečju 50 odstotkov v strukturi cene, kar pomeni pri štiriodstotnem dvigu plač za dva odstotka višjo ceno storitve".

Dražijo se tudi vrtci. Občinski sveti, ki potrjujejo cene programov vrtcev, so v nekaterih občinah že prižgali zeleno luč za dvig. Februarja bodo višje položnice na primer prejeli starši otrok, ki obiskujejo ptujski vrtec. Višje cene so že določili tudi v Velenju in Kranju. Določeni pa so, odvisno od programa in občine, za od tri pa do desetodstotni dvigi.

Del bremena višjih cen se bo prenesel na starše. "Če bi staršem želeli subvencionirati višjo ceno in se jim torej podražitev ne bi poznala na položnici, bi občino to na letni ravni stalo več kot 400.000 evrov. Iz proračuna že namenjamo 3,4 milijona evrov, dodatna sredstva pa bi lahko zagotovili le, če bi neposredno posegli v investicijski denar, ki ga je že tako premalo," je dejala ptujska županja Nuška Gajšek, ki tako ne vidi možnosti, da bi občina breme prevzela nase.

Ob tem so zagotovili, da ministrstvo temu vprašanju posveča veliko pozornosti. Preučujejo tudi možnost sprememb pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, "da bi zagotovili večje poenotenje posameznih elementov, ki sestavljajo cene programov in s tem tudi bolj poenotene cene". Ker gre za pravilnik, ki posega na področje pristojnosti občin, bo ministrstvo pri oblikovanju predlogov in novih rešitev upoštevalo stališča reprezentativnih združenj občin in vrtcev ter drugih deležnikov, so še napovedali.