Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije

Nova evropska parkirna karta: Manj zlorab in več nadzora

Kastelic poudarja, da gre pri novi parkirni karti za voznike invalide, ki mora biti v skladu z evropsko uredbo uveljavljana do leta 2028, za pomembno spremembo, ki bi lahko bistveno izboljšala vsakdan paraplegikov. "Nova kartica bo imela QR-kodo in bo povezana s sistemom upravnih enot. To pomeni, da se bodo bistveno zmanjšale zlorabe, s katerimi se danes srečujemo," pojasnjuje. Po njegovih besedah so ponarejene ali zlorabljene parkirne karte velik problem, saj upravičencem pogosto onemogočajo dostop do parkirnih mest.

Nova ureditev, ki jo uvaja Evropska unija, predvideva enotno parkirno karto, veljavno po vseh državah članicah. Poleg fizične kartice bo uvedena tudi digitalna komponenta, kar bo omogočalo lažji nadzor. "Redarji bodo lahko neposredno preverili veljavnost kartice, kar do zdaj ni bilo mogoče. To je velik korak naprej, saj je do sedaj to lahko preverjala samo policija in še to v primerih fizične prisotnosti voznika," dodaja Kastelic.

Vsi upravičenci bodo morali do leta 2028 pridobiti novo kartico, kar pomeni tudi ponoven postopek na upravni enoti. "Želimo si, da se ta proces začne čim prej in poteka postopno, ne na hitro. Pomembno je, da se sistem vzpostavi premišljeno," opozarja.

Na okrogli mizi o izzivih nove evropske ureditve parkirnih kartic za invalide in o starih težavah

Na okrogli mizi v Pacugu bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ki bodo povedali nekaj več o novi evropski ureditvi parkirnih kart za invalide in časovnici.

Zveza si želi, da bi Slovenija pri tem sledila bolj naprednim državam. "Ko potujem po Evropi, vidim, da so nekatere države že precej pred nami. Pomembno je, da se tega lotimo sistematično," pravi Kastelic.

Okrogla miza bo potekala v domu paraplegikov Pacug.

Ob tem pa poudarja, da sama ureditev ne bo dovolj brez spremembe odnosa v družbi. "Velik problem je brezbrižnost. Parkirna mesta za invalide niso privilegij, ampak nuja. Invalid potrebuje več prostora, da lahko sploh izstopi iz vozila in se presede na voziček," opozarja in dodaja, da bodo na okrogli mizi na temo parkirnih mest za invalide sodelovali tudi predstavniki koprske policijske uprave.

Zveza si prizadeva tudi za strožji nadzor in višje kazni za kršitelje. "Če sankcije ne učinkujejo, jih je treba prilagoditi. Dejstvo je, da je zlorab še vedno preveč," dodaja.

Dolgotrajna oskrba: Starejši invalidi brez zadostne podpore in sistemskih rešitev

Poleg mobilnosti po besedah Kastelica v Zvezi paraplegikov Slovenije ostajajo izzivi tudi na drugih področjih, kot sta dolgotrajna oskrba in osebna asistenca. Kastelic opozarja, da sistem še vedno ne zagotavlja enakovredne podpore vsem invalidom, zlasti starejšim. "Invalidi, starejši od 65 let, niso več upravičeni do osebne asistence, kar pomeni velik izpad pomoči. Dolgotrajna oskrba pa za zdaj predvideva le nekaj ur pomoči dnevno, kar za mnoge ne zadostuje za osnovno samostojno življenje," pojasnjuje.

Po njegovih besedah gre za problem, na katerega tako njihova organizacija kot tudi številne institucije opozarjajo že več let, vendar sistemskih rešitev še ni. "Tri ure pomoči na dan niso dovolj. Ljudje potrebujejo podporo skozi ves dan, ne le občasno," dodaja.

Dostopnost ostaja izziv

Pomemben napredek pa vidi pri odpravljanju arhitekturnih ovir, čeprav poudarja, da je pot do popolne dostopnosti še dolga. Zakonodaja sicer določa, da morajo biti od začetka letošnjega leta vse javne ustanove dostopne za gibalno ovirane, vendar v praksi še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti.

"Dostopnost pomeni, da lahko človek samostojno pride do šole, zdravstvene ustanove ali upravne enote. Če tega ni, so mu vrata družbe dejansko zaprta," opozarja. Dodaja, da so nekatere izboljšave že vidne, a še zdaleč ne zadostujejo. Ob tem izpostavlja tudi pomen informiranosti: "Na portalu dostopno.eu so zbrane konkretne informacije in smernice o dostopnosti, ki lahko pomagajo tako posameznikom kot tudi lastnikom objektov pri prilagoditvah."

"Dostopnost ni luksuz, ampak osnovna pravica. Brez nje ni mogoče govoriti o enakih možnostih," sklene.