"Morebitna selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem (...) bi bila pravno in politično bistveno težji korak, saj bi jo bilo mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom oziroma kot priznanje posledic okupacije in nezakonitega spreminjanja statusa zasedenega ozemlja," je povedal Brglez, ki po odhodu iz politike deluje na katedri za mednarodne odnose na FDV.

Omenjena odločitev bi bila tudi v nasprotju s "splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, obveznostjo nepriznavanja nezakonitih stanj in ustavno vezanostjo Republike Slovenije na mednarodno pravo po 8. členu ustave," je dodal.

Hkrati je opozoril, da selitev veleposlaništva in zamrznitev priznanja Palestine, ki ju je v intervjuju za izraelski časnik Israel Hayom napovedal premier Janez Janša, nista ne enako problematična ne enako jasna ukrepa, saj mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna.

Drugače je pri priznanju vlade, kjer države v praksi lahko spreminjajo raven političnega priznanja ali sodelovanja z določeno oblastjo. Vendar je Brglez poudaril, da se slovensko priznanje Palestine iz leta 2024 ni nanašalo zgolj na določeno vlado, ampak na Palestino kot državo.

Zamrznitev po njegovem mnenju tako ne bi mogla izbrisati dejstva, da je Slovenija Palestino priznala. Ob tem je spomnil, da je Slovenija Palestino de facto priznavala že pred formalnim priznanjem leta 2024 in imela z njo vzpostavljene oblike diplomatskega sodelovanja tudi v času prejšnjih Janševih vlad.

V luči tega je ocenil, da gre pri zamrznitvi predvsem za sporočilo, da nova oblast ne sprejema politične usmeritve prejšnje vlade.

"V praksi bi to lahko pomenilo zmanjšanje stikov s palestinskimi predstavniki, blokiranje nadaljnjega razvoja diplomatskih odnosov, spremembo glasovanja v mednarodnih organizacijah ali drugačno retoriko slovenske zunanje politike," je dodal.

Na vprašanje o posledicah selitve veleposlaništva in zamrznitve priznanja je Brglez opozoril, da bi to pomenilo odmik od slovenske zunanjepolitične kontinuitete in tvegalo prehod od politike, ki se sklicuje na mednarodno pravo, k politiki, ki mednarodno pravo uporablja selektivno.

"Če Slovenija pri Palestini relativizira okupacijo, aneksijo ali status Jeruzalema, s tem slabi lastne argumente v vseh drugih primerih, kjer se sklicuje na mednarodno pravo kot zaščito pred politiko moči," je nadaljeval in dodal, da bi Slovenija s tem tudi oslabila svojo pozicijo v ZN.

To bi se lahko poznalo pri podpori slovenskim kandidaturam, pri oblikovanju koalicij v mednarodnih organizacijah in pri sposobnosti Slovenije, da nastopa kot načelna in predvidljiva zunanjepolitična akterka.

V primeru sprejetja omenjenih ukrepov bi se po mnenju Brgleza odnos z Izraelom kratkoročno verjetno izboljšal, a bi bila cena tega poslabšanje odnosov s Palestino, arabskimi državami, številnimi državami globalnega juga in tudi z delom evropskih partneric.

Prav tako je opozoril, da bi se Slovenija z napovedanimi ukrepi v EU postavila v težaven položaj. Prepričan je namreč, da je kljub neenotnosti unije glede Palestine "skupni evropski minimum še vedno rešitev dveh držav, neenostransko določanje statusa Jeruzalema in spoštovanje relevantnih resolucij ZN."

"Selitev veleposlaništva bi Slovenijo približala najbolj enostranskim proizraelskim pozicijam in jo oddaljila od držav, ki poskušajo evropsko politiko do Palestine in Izraela utemeljiti na mednarodnem pravu," je dodal.

EU bi se po besedah Brgleza na selitev veleposlaništva lahko odzvala z distanciranjem od slovenske poteze in zmanjšanjem slovenskega vpliva pri oblikovanju skupnih stališč o Bližnjem vzhodu. Glede zamrznitve priznanja Palestine pa bi bil odziv unije manj neposreden.

Pri samem sprejemanju napovedanih ukrepov v državnem zboru je Brglez pojasnil, da bi se morebitna selitev veleposlaništva lahko začela kot odločitev vlade oziroma zunanjega ministrstva. Zaradi njene teže bi po njegovem mnenju morala potekati obravnava na odboru za zunanjo politiko, korektna pa bi bila tudi širša obravnava v državnem zboru.

Bolj zapleten proces bi bil pri zamrznitvi priznanja Palestine, ker pravni institut zamrznitve priznanja države ne obstaja.

Koalicija bi se tega po mnenju Brgleza lahko lotila na več načinov. Lahko bi denimo poskušala sprejeti nov sklep v državnem zboru, s katerim bi se distancirala od sklepa o priznanju iz leta 2024, ali pa bi vlada sprejela lastno politično stališče, da priznanja v praksi ne bo več izvajala oziroma da bo omejila diplomatsko sodelovanje s Palestino.

"Toda nobena od teh poti ne spremeni temeljnega problema. Če je državni zbor leta 2024 sprejel akt o priznanju Palestine, bi bilo politično in institucionalno najčistejše, da bi se morebitna sprememba tega stališča obravnavala po primerljivo resnem postopku. Če bi se vlada temu poskušala izogniti in zadevo urediti zgolj z izvršilnim ali internim političnim aktom, bi to samo še povečalo vprašanje legitimnosti takšnega posega v že sprejeto državno odločitev," je dodal.