"Stanje na trgu najema stanovanj se kljub političnim obljubam še poslabšuje," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Maša Hawlina z zavoda Inštitut za študije stanovanj in prostora.

Nadzora in regulacije ni, ob nezadostnem številu neprofitnih stanovanj in pomanjkanju drugih možnosti za reševanje stanovanjskega problema je vse več gospodinjstev prisiljenih v najem, ki pa je izredno drag in nestabilen, ob manku prostora v študentskih domovih mora rešitev na najemnem trgu iskati tudi vse več študentov, je poudarila.

V poročilu Neznosna nedostopnost bivanja, ki so ga pripravili skupaj z zavodom Danes je nov dan v sodelovanju z organizacijami Ambasada Rog, Kulturno društvo Gmajna, Slovenska filantropija, TransAkcija in Kralji ulice ter sledi podobnemu poročilu izpred dveh let, med drugim ugotavljajo, da je več ponudbe za najem sobe ali celo samo postelje, s čimer lahko najemodajalci iztržijo več kot z oddajo celotnih stanovanj.

Na podlagi oglasov na spletni strani nepremicnine.net ugotavljajo, da je povprečna cena najema okoli 19 evrov na kvadratni meter, kar je okoli dvakrat toliko, kot najemodajalci sporočajo Geodetski upravi RS. Ponudba pa je pičla, sploh ob upoštevanju ocene, da naj za dostojno življenje najemnina skupaj s stroški ne bi presegala 40 odstotkov mesečnega dohodka.

Po tem kriteriju si po podatkih z omenjenega portala na 22. avgust letos oseba z minimalno plačo v Ljubljani ne bi mogla privoščiti najema stanovanja, za najem sobe bi bilo na voljo 30 ponudb, od katerih bi jih bilo 10 za enoposteljno sobo. Družina z dvema povprečnima plačama bi lahko izbirala med tremi tro- ali štirisobnimi stanovanji za vsaj enoletni najem. Za isto stanovanje se poteguje po 20, včasih tudi 30 oseb, ugotavljajo.

Dodatne težave imajo družine z več otroki. Po izkušnjah Alje Kapun Cvetko, ki ima pet otrok, je izjemno težko najti najemodajalca, ki bi jim bil pripravljen oddati stanovanje, saj da se pogosto bojijo, da bodo otroci povzročili škodo, do težav pa prihaja tudi s soglasji za prijavo stalnega prebivališča ali aneksi k najemni pogodbi ob povečanju družine, kar lahko vodi celo do postopkov izselitve.

Diskriminacijo občutijo tudi nekatere druge skupine ljudi. Po besedah Neo iz zavoda za podporo transspolnih oseb TransAkcija se trans in kvir osebe pri iskanju stanovanj soočajo z invazivnimi vprašanji, zavrnjene so na podlagi izgleda ali predpostavk o življenjskem slogu. Občutek imajo, da v razmerah, ko stanovanje prej velja za dobro naložbo kot za dom, "nismo dobra naložba", in ostajajo brez stanovanj.

Aigul Hakimova iz KD Gmajna je povedala, da imajo migranti, ki so že iskali stanovanje na najemnem trgu v Sloveniji, izkušnjo diskriminacije na podlagi etničnega porekla in slabšega znanja slovenskega jezika. Položaj priseljencev iz tretjih držav je dodatno otežen, saj glede na podatke ECB iz leta 2022 v povprečju zaslužijo okoli 30 odstotkov manj kot državljani, niso upravičeni do neprofitnega najema - z izjemo pri republiškem skladu, kjer lahko osebe z dovoljenjem za stalno prebivališče in begunci s statusom zaprosijo za 10 evrov na kvadratni meter subvencije tržne najemnine - pogosto jim zavrnejo ogled stanovanja. Na podlagi intervjujev z migranti v KD Gmajna ugotavljajo, da večina za stanovanjske stroške porabi 60 odstotkov ali več neto mesečnega dohodka.

Član iniciative Ambasada Rog, begunec, ki je v Ljubljani nekaj let, je povedal, da je imel pri iskanju stanovanja velike težave, najemodajalci so ga zavračali in iskali izgovore, zakaj stanovanja ne morejo oddati beguncu, spraševali so ga o izobrazbi in tudi zahtevali dokazila o njej. "Občutil sem dehumanizacijo in frustracijo," je dejal.

V okviru raziskave so na terenu preverjali, kakšne so možnosti najema stanovanja v osrednjeslovenski regiji za osebe s statusom begunca. Kot sta povedali Ronja Gorenc Didanovič in Klara Hawlina, je bilo od 100 ponudnikov stanovanj le 17 pripravljenih begunce sprejeti na ogled stanovanja ali sobe, od teh se jih je pet končalo s podpisom najemne pogodbe. Med težavami je, da najemodajalci ne omogočijo prijave prebivališča, tako da se na trgu pojavljajo posamezniki, ki ponujajo ureditev stalnega prebivališča na svojem naslovu, a za visoko plačilo.