Predsednik Donald Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši dejal, da morajo ZDA pridobiti Grenlandijo. Dodal je, se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, pri tem pa navedel, da arktično ozemlje nima obrambe in opozoril, da bi se Rusija ali Kitajska preselili tja, če Washington ne bo ukrepal – potezo, za katero je dejal, da je ključna za varnost ZDA in Nata.

Medtem ko je v nedeljo zvečer govoril z novinarji na letalu Air Force One, so Trumpa vprašali, ali so ZDA Danski podale ponudbo za pridobitev ozemlja. "Tega nisem storil. Grenlandija bi morala skleniti dogovor, ker Grenlandija ne želi, da bi jo prevzela Rusija ali Kitajska," je dejal. "V bistvu je njihova obramba dve pasji vpregi. /.../ Medtem pa imate ruske rušilce in podmornice ter kitajske rušilce in podmornice povsod naokoli," je nadaljeval Trump.

"Tega ne bomo dopustili in če to vpliva na Nato, potem to vpliva na Nato. Ampak, veste, oni nas potrebujejo bolj, kot mi potrebujemo njih, to vam lahko povem že zdaj," poroča NewYork Post. Predsednik je bil tudi jasen, da njegova administracija ne govori o kratkoročnem najemu Grenlandije, temveč izključno o pridobitvi ozemlja.

Njegove izjave so sledile ponovnemu nasprotovanju vodstva Grenlandije, ki je zavrnilo pozive Trumpa in članov njegove administracije, da bi ZDA prevzele nadzor nad otokom. "Nočemo biti Američani, nočemo biti Danci, želimo biti Grenlandci," so dejali in dodali, da mora biti "prihodnost Grenlandije odločena s strani grenlandskega ljudstva".

Tudi danska premierka Mette Frederiksen je prejšnji teden opozorila, da bi Trumpove izjave o priključitvi lahko ogrozile sam Nato in dejala, da bi kakršno koli ameriško vojaško delovanje proti zaveznici v Natu dejansko pomenilo konec zavezništva in varnostnega okvira, ki obstaja od druge svetovne vojne.

Na družbenem omrežju Facebook pa je Frederiksen zapisala, da je Danska, pod katero spada Grenlandija, pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila. Nemčija in Švedska sta Dansko podprli.

Tudi švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA. "Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je Kristersson dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske. Izpostavil je še, da bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.

Ameriški general Alexus Grynkewich, ki poveljuje silam Nata v Evropi, pa je na konferenci dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Povedal je, da za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar pa strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da v Severnoatlantskem svetu potekajo pogovori o Grenlandiji.

Nemški zunanji minister Johann Wadehpul, ki naj bi se danes v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiom, je medtem v nedeljo dejal, da varnost v Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa bi morali najti znotraj zveze Nato. "Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je Wadephul dodal. Ob tem je poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske. Na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata v Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.