Moratorij na "nefunkcionalen" zakon o gostinstvu, ki je bil vključen v zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, je predstavljal nujen sistemski ukrep, so po današnji odločitvi ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o interventnem zakonu, sporočili iz Združenja sobodajalcev Slovenije.

Kot so navedli, zakon o gostinstvu ne izpolnjuje evropske regulative, zaradi katere je bil pripravljen, z "astronomskimi" kaznimi utemeljuje zahteve po soglasjih, ki da jih niti pripravljavci zakona niso zmožni ustrezno strokovno utemeljiti, in sili v nezakonite administrativne postopke, saj da Ajpes zaradi sistemskih zamud še naprej zahteva vpisovanje nastanitvenih obratov po razveljavljeni zakonodaji, enako pa tudi aplikacija gospodarskega ministrstva za kategorizacijo še vedno deluje na podlagi predhodnih predpisov.

Zakon po navedbah združenja poleg tega predpisuje "ustavno sporne" nalepke za označevanje obratov, s katerimi da se krši dvojezičnost, nejasnosti glede pristojnosti in izvajanja nadzora pa da hromijo tako delo ponudnikov kot delovanje nadzornih organov.

Referendumski odlog poleg tega po opozorilih združenja podaljšuje pravno in davčno negotovost za okoli 90.000 poslovnih subjektov, t. i. normirancev, vse do konca fiskalnega leta.

Združenje poudarja, da referendumski odlog moratorija v pravi gordijski vozel zapleta 14 turističnih občin in tamkajšnje sobodajalce s seznama nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost, ki je dejavnost v teh občinah omejil na 60 dni.

"Če bi želele te občine sprostiti omejitve in rešiti prihodnjo turistično sezono, bi morale svoje odloke sprejeti do 31. oktobra. Vendar imajo po gostinskem zakonu predpisane neizvedljive pogoje - med njimi analizo najemnega trga, za katero uradni podatki sploh ne obstajajo, ter kratke roke za pripravo analize vpliva sprememb števila obiskovalcev," so navedli.

Pri tem so opozorili, da je interventni zakon to omejevanje za leto 2027 preklical, zdaj pa bo referendum izveden šele po poteku roka za izdajo občinskih odlokov.

"Gre za absurdno situacijo. V Združenju sobodajalcev Slovenije upamo, da jo bo še pred izvedbo referenduma presekalo ustavno sodišče na podlagi že vložene zahteve za presojo ustavnosti gostinskega zakona," so zapisali.

Na podlagi projekcij lokalnih turističnih organizacij ocenjujejo, da bi uveljavitev 60-dnevne omejitve povzročila za 200 milijonov evrov škode na ravni destinacij ter dodatnih 50 milijonov evrov škode za državni proračun.

Interventni zakon določa, da se zakon o gostinstvu in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi od uveljavitve interventnega zakona do 31. decembra 2026 ne uporabljajo.

Interventni zakon ni začel veljati, ker so sindikati in civilna družba - sicer ne zaradi določb glede oddajanja stanovanj, ampak med drugim zaradi posega v pokojninski sistem - vložili pobudo za ustavno presojo sklepa DZ, da referendum o zakonu ni dovoljen. Sedaj je ustavno sodišče ta sklep DZ razveljavilo in dopustilo izvedbo referenduma.