Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe (razvojna faza ob prvi levitvi) potujejo s pticami selivkami, je doslej naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so sedaj krvosesi tudi tam našli idealne razmere. Gre za klope, ki se običajno prisesajo na večje živali - konje, govedo, koze ali ovce, a je lahko njihov gostitelj tudi človek. Kot spominja avstrijska tiskovna agencija APA, so že poleti v Nemčiji odkrili odraslega klopa te vrste, sedaj pa so ga prvič potrdili tudi v Avstriji, za kar se gre zahvaliti pozornemu konjerejcu v spodnjeavstrijskem Melku.

Ti veliki klopi so tako kot običajni pogosto okuženi s povzročitelji bolezni. Poleg parazita babezija lahko prenašajo nevarne bakterije, kot je rickettsia aeschlimannii, ali viruse, kot so togotovirus, virus Zahodnega Nila ali življenjsko nevarni virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, so poudarili avstrijski strokovnjaki.

Pri spolno zrelem zajedavcu, ki so ga odkrili v Avstriji, strokovnjaki z avstrijske agencije za zdravje (Ages) in medicinske univerze na Dunaju niso dokazali prisotnosti virusa krimsko-kongoške mrzlice, so pa odkrili za ljudi prav tako nevarno rickettsio aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice. Ta pri ljudeh povzroča spremembe na koži in vročino.

Kot je pojasnil Georg Duscher z dunajskega inštituta za parazitologijo, se je lahko zaradi nadpovprečno suhih in toplih razmer poleti in prav tako zelo tople jeseni nimfa v sicer zanjo neprimernem okolju razvila v odraslega klopa. "V za zdaj ne dovolj velikem številu, da bi se tu dokončno uveljavil," je dodal. Možno pa je, da bodo odrasli, krepkejši klopi sedaj prestali tudi zimo, kar pa bo jasno šele spomladi. Pri tem so avstrijski strokovnjaki posvarili, da bi se lahko ti paraziti pri višjih temperaturah začeli razvijati tudi v zanje doslej neobičajnih zemljepisnih širinah.

Ta klop se nahaja tudi na območju do Črnega kala

Klop Hyalomma marginatum se nahaja tudi v Sloveniji - na območju do Črnega kala, o njegovi pojavnosti v notranjosti, kjer se sicer zaradi podnebja naj ne bi nahajal, za zdaj ni podatkov, je povedal dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Morebitne nove informacije o tem bi lahko po njegovih besedah prinesli dve srednješolski raziskovalni nalogi.

V Sloveniji sicer glede na podatke, dostopne na spletu, živi skupaj 16 vrst klopov in Slovenci smo glede bolezni, ki jih prenašajo, ena izmed najbolj ogroženih populacij na svetu. Ogrožata predvsem klopni meningoencefalitis, pred katerimi se je mogoče zaščiti s cepljenjem, in lymska borelioza.