Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 328.771 mladih, starih od 15 do 29 let. To je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Takrat so mladi predstavljali 22,5 odstotka prebivalstva, letos pa le še 15,4 odstotka.

Največji delež mladih ima osrednjeslovenska statistična regija, 17,6 odstotka, najmanjšega pa pomurska z 12,5 odstotka. Slovenija se po deležu mladih uvršča tudi pod povprečje EU.

Brezposelnost mladih pod evropskim povprečjem

Razmere so ugodnejše pri zaposlovanju. Stopnja brezposelnosti med prebivalci, starimi od 15 do 29 let, je lani znašala 8,7 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 11,7 odstotka. Stopnja delovne aktivnosti mladih je bila 47,1-odstotna.

Slovenija izstopa tudi po nizkem deležu mladih, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in hkrati niso delovno aktivni. Takšnih je bilo 7,6 odstotka, manjši delež sta med članicami EU dosegli le Nizozemska in Švedska.

Med mladimi od 18 do 24 let je bila stopnja tveganja revščine 8,2-odstotna, kar je bilo najmanj med članicami EU.

Skoraj polovica mladih med 20. in 24. letom študira

V šolskem letu 2025/26 je srednje šole obiskovalo več kot 86.600 dijakov. Največ jih je bilo vpisanih v programe srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja.

Med dijaki je bilo največ zanimanja za tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, med dijakinjami pa za splošne izobraževalne programe.

V terciarno izobraževanje je bilo vključenih kar 49 odstotkov prebivalcev, starih od 20 do 24 let. Slovenija se je s tem med članicami EU uvrstila tik pod vrh, saj je večji delež dosegla le Grčija.

Štirje od petih mladih še živijo s starši

Precej drugačno sliko kaže osamosvajanje. Lani so s starši živeli štirje od petih prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 29 let.

Mladi se od doma v povprečju odselijo pri 28,8 leta. Razlika med spoloma je precejšnja: moški se od staršev odselijo povprečno pri 30 letih, ženske pa pri 27,5 leta. V EU se najhitreje osamosvojijo mladi na Finskem, najpozneje pa na Hrvaškem.

Podatki tako kažejo dvojno podobo slovenskih mladih: v primerjavi z vrstniki v EU imajo razmeroma ugodne kazalnike na področju izobraževanja, brezposelnosti in tveganja revščine, hkrati pa se pozneje odseljujejo od staršev, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa vztrajno upada.