Suhozid ni le kup kamenja

Eden od dolgoletnih poznavalcev kraške gradnje in predavatelj na Visoki strokovni šoli v Sežani Anton Marn opozarja, da se danes prepogosto za 'kraške zidove' predstavljajo tudi takšne izvedbe, ki nimajo veliko skupnega s tradicionalnim načinom gradnje.

Po njegovih besedah ni dovolj, da je zid zgrajen iz kamna. Pravi kraški suhozid zahteva pravilno izbiro in zlaganje kamnov, saj sta pri njem estetika in trdnost neločljivo povezani. Če je zid pravilno zgrajen, je hkrati tudi lepši in trajnejši.

Marn opozarja tudi na pogosto uporabo cementa, ki po njegovem mnenju ni primeren za tradicionalno kraško gradnjo. Kamen se bolje ujema z apnenimi vezivi, saj omogočajo, da zid 'diha', medtem ko beton dolgoročno povzroča težave z vlago in razpadanjem.

Znanje, ki ga je treba prenašati

V preteklosti je bilo vzdrževanje suhozidov del vsakdanjega življenja. Če je kamen padel z zidu, ga je nekdo (na primer pastir) preprosto postavil nazaj. Če je začelo rasti grmovje, so ga odstranili. Tako so zidovi ob rednem vzdrževanju zdržali stoletja.

Po Marnovih besedah se večina kraških zidov ni porušila zaradi slabe gradnje, temveč zato, ker jih ljudje niso več vzdrževali, krajina pa se je začela zaraščati. Prav zaraščanje danes predstavlja enega največjih izzivov za ohranjanje kraške kulturne dediščine.

Rokodelstvo, ki postaja vse redkejše

Peter Žnidaršič iz Zavoda Kamnito poudarja, da suhozidarstvo sodi med rokodelske poklice, ki jih država v zadnjih letih znova prepoznava kot pomemben del kulturne dediščine.

Po njegovih besedah so rokodelski poklici danes med najbolj deficitarni, zato je pomembno, da se mlade spodbuja k učenju tradicionalnih znanj. Program delavnic financira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Suhozid je tudi življenjski prostor

Suhozidi niso pomembni le kot kulturna dediščina. Predstavljajo tudi življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

Na strokovnem simpoziju bodo med drugim predstavili njihov pomen za dvoživke, plazilce, žuželke in druge organizme, govorili pa bodo tudi o vlogi suhozidov pri prilagajanju podnebnim spremembam.

Delavnice za vse generacije

Program se bo začel 6. avgusta s strokovnim simpozijem v Izoli, nadaljeval pa z dvodnevnima praktičnima delavnicama v Drskovčah pri Pivki. Udeleženci se bodo pod vodstvom izkušenih mentorjev učili gradnje suhozidov, spoznali pa bodo tudi pokrivanje streh s skrljami in črkoklesarstvo.

Organizatorji poudarjajo, da je udeležba brezplačna in da predznanje ni potrebno. Delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima delo s kamnom, rokodelstvo in ohranjanje kulturne dediščine. (Več informacij)