Direktorica Moderne galerije Martina Vovk, ki je skupaj s Kristjanom Sedejem tudi kustosinja razstave, je ocenila, da je o neenakostih treba govoriti, saj jih nismo še presegli. Po njenih besedah se diskriminacija kaže na različnih nivojih in različno pretanjeno, ne nujno strukturno ali sistemsko, ampak pogosto tudi na nivoju vsakdanjega življenja ali navad, ki jih ne znamo niti povsem osvestiti. "Ženske smo v tem pogledu v resnici diskriminirane, skorajda vse, skorajda na vsakem koraku," je poudarila.

Vedno na voljo je ironičen naslov, na nek način tudi humoren, ampak grenko humoren, saj je polovica človeštva na takšen ali drugačen način še vedno vedno na voljo, je pojasnila in dodala, da gre tako za ženske oziroma vse, ki se kot ženske identificirajo, kot tudi za spolne manjšine, nebinarne osebe in nasploh vse, ki ne sodijo v heteronormativno večino.

Razstavljena dela so zelo raznolika, kajti znotraj feministične perspektive je pozicij nešteto, dodatno pa se lahko prekrivajo s področji, ki dodatno diskriminirajo posameznika, kot so nacionalnost ali rasa. Vodilo za uvrstitev na razstavo ni bil spol avtorja, ampak spol, ki je postavljen v središče umetniške izjave ali umetniškega dela, je še povedala Vovk.

Od več kot 50 del, ki so bila predstavljena v Ljubljani, so jih v Piran prenesli dobro petino, je povedala direktorica Obalnih galerij Mara Ambrožič Verderber, ki je skupaj z Majdo Božeglav Japelj opravila dodatni izbor. Poskušali so predstaviti nekaj avtoric z vsakega področja raziskovanja diskriminacije, hkrati pa ohraniti zgodovinski pregled, je razložila.

Iz 70. oziroma 80. let prejšnjega stoletja sta izbrali skulpturo Dube Sambolec in sliko Anke Krašna. Preko performansa Line Akif, digitalne risbe Vesne Bukovec, instalacije dua Eclipse, serije risb Olje Grubić, digitalnih fotografij na bombažu Đejmi Hadrović, videa Maje Hodošček, fotografij Mankice Kranjec in Maje Smrekar ter sitotiska Zore Stančič sta prišli do najmlajše generacije avtoric. Slednjo predstavljajo fotografski kolaži Vanje Bućan in serija štirih slik Agate Lielpetere.

Ambrožič Verderber je poudarila tudi pomen okrepljenega sodelovanja pokrajinskih muzejev z osrednjo nacionalno ustanovo. Obalne galerije so z Moderno galerijo že sodelovale, tokrat pa gre za enega večjih prenosov umetniških del.