Na vprašanje, kakšen je varnostni položaj Slovenije, je polovica vprašanih (50,6 odstotka) odgovorila, da je ta slabši, 37,5 odstotka vprašanih meni, da je enak. Da je varnostni položaj Slovenije boljši, meni 7,6 odstotka, z "ne vem" pa je odgovorilo 4,3 odstotka vprašanih.

Percepcija o varnostnem položaju Slovenije je sicer po poročanju Dela odvisna od politične preference vprašanih. Da se je varnostni položaj poslabšal, meni 84 odstotkov tistih, ki bi volili SDS, in 71 odstotkov tistih, ki bi volili NSi. Volivci koalicijskih strank pretežno ocenjujejo, da je varnostni položaj v državi ostal enak, navaja Delo.

Da bi moral minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odstopiti, meni 38,2 odstotka vprašanih, da ne, pa 29,1 odstotka. Z "ne vem" je na to vprašanje odgovorilo 32,7 odstotka vprašanih. Odstop Poklukarja zahteva dobrih 70 odstotkov volivcev SDS in le 35 odstotkov volivcev NSi, ki je zoper ministra vložila interpelacijo, navaja Delo.

41,4 odstotka vprašanih meni, da je politično kadrovanje v policiji v primerjavi s preteklostjo enako, da je slednjega več, pa meni 30,8 odstotka vprašanih. Da je tovrstnega kadrovanja manj, meni 10,9 odstotka vprašanih, 16,9 odstotka anketirancev pa jih ne ve. Ob upoštevanju strankarskih preferenc pri odgovoru, da je kadrovanja v policiji več, prednjačijo volivci SDS (65 odstotkov), temu pritrjuje tudi 12,9 odstotka volivcev Gibanja Svoboda, poroča Delo.

Da je napadov na policiste več, meni 40,4 odstotka vprašanih, da jih je enako 39,4 odstotka, 13,5 odstotka vprašanih jih ne ve. Le 6,7 odstotka vprašanih pa meni, da je napadov na policiste manj.

Po podatkih policije se je sicer letos zgodilo 144 napadov na policiste, kar je za 4,6 odstotka manj kot lani, še navaja Delo.

Anketo je inštitut Mediana izvedel med 2. in 5. decembrom na vzorcu 724 vprašanih.