Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

K rasti je pomembno prispevalo domače trošenje, ki se je v drugem četrtletju povečalo za 5,9 odstotka. Končna potrošnja je bila višja za štiri odstotke, bruto investicije pa za 12,3 odstotka.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali za 3,4 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 2,8-odstotna. Najizraziteje, za 10,1 odstotka, so se povečali izdatki za trajne proizvode. Potrošnja storitev je bila višja za 3,7 odstotka.

Investicije v gradnjo višje za skoraj petino

Še precej izrazitejša je bila rast investicij. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, enako kot v prvem četrtletju.

Glavnino rasti so prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so bile medletno višje za 19 odstotkov. Investicije v stanovanjske zgradbe so se povečale za 5,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 23,6 odstotka.

Za 10,1 odstotka so se povečale tudi investicije v opremo in stroje. Pri tem so bile investicije v transportno opremo višje za 14,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka.

Okrepila sta se izvoz in uvoz

Večja je bila tudi menjava s tujino. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, pri čemer je izvoz blaga zrasel za 6,5 odstotka, storitev pa za 6,1 odstotka.

Še nekoliko hitreje je rasel uvoz, ki se je povečal za 7,6 odstotka. Uvoz blaga je bil višji za 8,1 odstotka, storitev pa za 5,5 odstotka. Rast izvoza in uvoza blaga je bila najvišja po tretjem četrtletju leta 2024.

Gradbeništvo zraslo za skoraj 16 odstotkov

Skupna dodana vrednost se je medletno povečala za 4,8 odstotka. Daleč najizrazitejša rast je bila v gradbeništvu, kjer je dosegla 15,9 odstotka.

Gradbeništvo visoke stopnje rasti beleži že od drugega četrtletja lani in je v tem obdobju med dejavnostmi največ prispevalo k povečevanju BDP.

Opazno se je okrepila tudi skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Dodana vrednost se je povečala za 5,2 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih letih. K rasti BDP je prispevala 0,9 odstotne točke.

Predelovalne dejavnosti so zabeležile 4,3-odstotno rast, najvišjo v zadnjih šestih četrtletjih.

Več kot 1,1 milijona zaposlenih

V drugem četrtletju je bilo zaposlenih približno 1,101 milijona ljudi oziroma 3500 več kot pred letom dni. To pomeni 0,3-odstotno medletno rast zaposlenosti.

Največ novih zaposlitev so zabeležili v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini javne uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. V vsaki od teh skupin je bilo približno 4500 zaposlenih več.

Nasprotno se je zaposlenost zmanjšala v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo približno 3000 oziroma 1,3 odstotka manj zaposlenih kot pred letom dni.