Kot so za N1 pojasnili na SDT, je odločitev sprejeta, vendar je pred nadaljevanjem postopka potrebno razjasniti vprašanje uveljavljanja poslanske imunitete ovadenih poslancev. Tožilstvo še preverja, ali se bodo poslanci sklicevali na imuniteto, ki bi lahko začasno ustavila kazenski postopek.

Pravni strokovnjaki: kazenski pregon verjeten

Pravni strokovnjaki iz odgovora SDT sklepajo, da se je tožilstvo odločilo za kazenski pregon, bolj verjetno pa bo vložilo zahtevo za uvedbo sodne preiskave kot neposredno obtožnico. "Če bi zadevo zavrgli, potem bi bilo preverjanje imunitete nepotrebno. Sklepamo lahko, da so na tožilstvu zainteresirani, da nadaljujejo to zadevo," je za N1 pojasnil Miha Šepec, strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete.

Medtem ko Jernej Vrtovec trdi, da dopisa o uveljavljanju imunitete še ni prejel, je Janez Žakelj prejem dopisa potrdil. V njem tožilstvo zgolj sprašuje, ali se bo poslanec skliceval na imuniteto, pojasnil pa ni podalo. Poslanci imajo možnost vpogleda v spis, kar bodo po besedah Žaklja tudi storili.

Spor med zakonitostjo nadzora in javnostjo informacij

Zadeva izvira iz novembrskega nenapovedanega nadzora Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU), ki je sledil aferi Dars leta 2023. Takrat sta Žakelj in Tonin preverjala, ali policija prisluškuje 15 osebam, med njimi nekaterim povezanim z NSi, kot sta bivši šef Darsa in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak ter glavni tajnik NSi Robert Ilc.

Po opravljenem nadzoru je Tonin v kriptirani aplikaciji obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od omenjenih številk. Kriminalisti so do teh komunikacij prišli med hišno preiskavo v aferi Dars, ko so zasegli Hajdinjakov telefon. Tonin trdi, da sporočila ni poslal ali da jih ni poslal v zasebni šifrirani skupini, policija pa je zanikala možnost manipulacije z dokazi.

Žakelj ob tem poudarja, da imen oseb, ki jih je preverjala komisija, ni razkril nihče iz Knovsa, temveč so informacije prišle iz policije, kar označuje kot kriminal in resen varnostni problem.