Med protesti in nemiri, ki so izbruhnili po smrti Georgea Floyda med nasilno aretacijo v Minneapolisu 25. maja, so doslej po ZDA aretirali več kot 10.000 ljudi, vendar se zadeve umirjajo. Zadnje dni skoraj ni bilo več primerov ropanja in razbijanja, v New Yorku pa so v soboto aretirali le štiri ljudi. Do petka so jih skupaj prijeli več kot 2000.

Župan Bill de Blasio je izrazil upanje, da je bilo to zadnjič, ko so morali v mestu uvesti policijsko uro. Pohvalil se je, da je preprečil prihod nacionalne garde v mestu, kar bi po njegovem mnenju povečalo napetosti.

Začenja se prva faza odpiranja gospodarstva v času umirjanja pandemije covida-19, guverner države Andrew Cuomo pa je vse, ki so se udeleževali protestov, prosil, naj se testirajo.

Na delovna mesta se bo vrnilo med 200.000 do 400.000 ljudi, znova naj bi se številni vozili z javnim prometom javnega prometa, a marsikaj ostaja naprej zaprto. Zaprta ostajajo na primer gledališča, muzeji, športne prireditve, restavracije in bari.

Policisti v New Yorku v nedeljo prvič niso nosili čelad, protestnike so spustili, da gredo mirno proti dvema zgradbama predsednika ZDA Donalda Trumpa in so jim umaknili barikade, da gredo mirno, ter jih potem namestili nazaj. V Brooklynu so se policisti celo fotografirali s protestniki. Župan je napovedal nekaj sprememb v policijskih postopkih in napovedal pregon vseh, ki so med protesti prekoračili pooblastila.

Nacionalna garda je začela v nedeljo zapuščati mesta po Kaliforniji in tudi prestolnico ZDA Washington. Truplo pokojnega Floyda pa je iz Minneapolisa preko Severne Karoline prispelo v Houston, kjer bo danes še ena spominska slovesnost, v torek pa pogreb.

Z avtomobilom zapeljal v protestnike in streljal

V Seattlu pa je moški z avtomobilom zapeljal v protestnike, nato pa je še streljal in pri tem ranil enega od protestnikov, ki se mu je uprl. Po navedbah policije so gasilci ranjenega protestnika prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje pa je stabilno. V incidentu ni bil ranjen nihče drug. Na videoposnetkih očividcev je videti, kako je moški zapustil svoje vozilo, protestniki pa so ga obkolili. Moški je mahal s pištolo in se prerinil skozi množico, nato pa se je predal policiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Dearbornu v državi Michigan so odstranili kip nekdanjega župana Orvilla Hubbarda, ki je veljal za rasista. Na rasizem, policijsko nasilje in neenakosti med rasami so opozarjali tudi v športu. Košarkarska ekipa lige NBA Milwaukee Bucks je povedla svoje navijače v protestni pohod skozi mesto. Na čelu je bil branilec ekipe Sterling Brown, ki toži mesto zaradi policijskega nasilja proti njemu januarja 2018.

Nasprotovanje rasizmu in policijskemu nasilju nad temnopoltimi pa so izrazili tudi v enem najbolj "belih" ameriških športov. Nedeljska dirka avtomobilov Nascar se je v nedeljo ustavila po ogrevanju in vozniki so se postavili pred prazne tribune, kjer je predsednik Nascarja Steve Phelps dejal, da so temnopolti v ZDA dolgo trpeli in predolgo ni nihče slišal zahtev za spremembe.

A man drove through 11th and hit a barricade. He exited his car and flashed a gun. The police say they have the man in custody and have the gun. They asked for anybody who is hurt to come to the barricade. A man was on the ground on 11th and Pine. He’s up now. pic.twitter.com/47eZZOvG59

— Chase Burns (@chaseburnsy) June 8, 2020

Bodo policistom odvzeli imuniteto pred civilnimi tožbami?

Demokrati bodo med drugim predlagali oblikovanje nacionalne baze podatkov nasilnežev v vrstah policije. Policistom nameravajo odvzeti imuniteto pred civilnimi tožbami za nasilje in škodo med opravljanjem postopkov, vse policijske prijeme, ki zajemajo dušenje ali davljenje, pa bi prepovedali.

Prav tako nameravajo prepovedati linčanje in olajšati sprožanje preiskav policistov s strani državnih oblasti in zveznega pravosodnega ministrstva. Republikanci za zdaj še niso izrazili nasprotovanja pobudi demokratov. Je pa že jasno, da policijskih reform ne bo, če bo novembra na predsedniških volitvah ponovno zmagal Donald Trump.

Mestni svetniki Minneapolisa so v nedeljo med pogovori s protestniki napovedali, da bodo glasovali za popolno razpustitev oziroma ukinitev policije Minneapolisa, ki se že desetletja otepa obtožb rasizma in surovosti. Dosedanje reforme naj ne bi zadostovale in začeti nameravajo znova. Župan Jacob Frey je sicer izrekel nasprotovanje tej zamisli, zaradi česar so ga pregnali s srečanja z aktivisti.

Zagovorniki obtoženih policistov: nista mogla vplivati na Chauvina kot najbolj izkušenega

Ideja o razpustitvi policije ni nova. Leta 2012 so zaradi nasilja in rasizma razpustili policijo mesta Camden v New Jerseyju in jo postavili na novo, leta 2000 so razpustili rasistično policijo Comptona v Kaliforniji, leta 2014 pa se je podobno obetalo tudi policiji Fergusona v Missouriju.

Policija Minneapolisa ima v pravilniku navodilo, da mora policist posredovati in ustaviti kolega, ki uporablja pretirano silo. A to 25. maja ni pomagalo Floydu, ki mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut pritiskal koleno na vrat, dokler ni izdihnil. Posnetek umiranja in smrti je po ZDA sprožil velike proteste, ki se lahko po obsegu primerjajo s tistimi v času boja za državljanske pravice v 60. letih prejšnjega stoletja.

Odvetniki dveh od štirih policistov, ki so sodelovali pri aretaciji trdijo, da sta šele nekaj dni pred tem opravila pripravništvo in nista mogla vplivati na Chauvina kot najbolj izkušenega člana ekipe. Menda naj bi mu rekla, naj neha, vendar ju je zavrnil. Chauvin je obtožen umora, ostali trije pa sodelovanja pri umoru.

Dva od štirih policistov sta bila belca, eden azijskega izvora, eden pa temnopolt. Azijec je bil veteran kot beli Chauvin, temnopolti policist je bil novinec, ki je pred prihodom v policijo delal kot varnostnik v trgovini. Drugi beli novinec pa je prišel iz vrst paznikov zapora za mladoletnike.

Profesor prava: naj bo to lekcija za vse po ZDA

Nekdanji šef policije na Floridi v Boca Ratonu Andrew Scott je opozoril na kulturo v policijskih organizacijah, ki ne dovoljuje ugovarjanja kolegu med posredovanjem. "Policijska bratovščina je tesna bratovščina in ima skupinsko mišljenje. Če te imajo za nekoga, ki mu ne gre zaupati, v primeru nevarnosti ne boš imel podpore svojih kolegov."

Profesor kolidža za kazensko pravo John Jay in nekdanji policist Joseph Giacalone meni, naj bo to kar se je zgodilo policistom v Minneapolisu lekcija za vse po ZDA. Če vidijo, da kolega dela kaj narobe, morajo posredovati, sicer lahko gredo v zapor zaradi sodelovanja pri umoru.