Nataša Pirc Musar

Predsednica priznala pomen pobud, poudarila dialog in sodelovanje

Predsednica republike se je v odgovoru zahvalila za njihovo angažiranost in zapisala, da je "angažirano delovanje civilnih iniciativ, ki opozarjajo na vprašanja kakovosti življenja in trajnostnega razvoja v širšem istrskem prostoru, izjemnega pomena". Ob tem je poudarila, da je mogoče razvoj Istre ter dobrobit prebivalcev in obiskovalcev na obeh straneh meje dolgoročno zagotoviti "zgolj s sodelovanjem vseh deležnikov na lokalnih in državnih ravneh ter z iskanjem vzajemno sprejemljivih rešitev".

Po njenem mnenju gre za skupne izzive, ki se pojavljajo tudi drugod po Evropi in svetu, zlasti na področjih prometa, varovanja okolja in sezonskih obremenitev zaradi turizma. "Ključno je, da se ta vprašanja rešujejo v odprtem dialogu in ob medsebojnem spoštovanju," je poudarila in opozorila, da se je treba "izogibati pavšalnim pogledom na kompleksna vprašanja".

Predsednica je ob tem dodala, da sta tako Slovenija kot Hrvaška parlamentarni republiki, zato so konkretne operativne rešitve v pristojnosti vlad in resornih ministrstev. "Predsednika republik pa v okviru svojih pristojnosti podpirata pobude za sodelovanje in si prizadevata za krepitev dobrososedskih odnosov," je zapisala ter zagotovila, da bodo konstruktivne civilnodružbene pobude tudi v prihodnje deležne pozornosti in podpore.

Pobudniki: Slovenija izkorišča prednosti, obveznosti pa zanemarja

Civilne iniciative so v odprtem pismu, ki so ga na predsednico naslovili pred novoletnimi prazniki, kritično izpostavili ravnanje Republike Slovenije. V njem opozarjajo, da Slovenija hkrati izkorišča številne prednosti Hrvaške in Istre, medtem ko sistematično zanemarja svoje obveznosti. "Postalo je očitno, da Republika Slovenija koristi številne prednosti Republike Hrvaške in Istre, hkrati pa zanemarja svoje obveznosti na področju prometne infrastrukture," so zapisali ter dodali, da "takšen odnos ni več vzdržen".

Prometna blokada proti hrvaški Istri kot "dejanje državne neodgovornosti"

Posebej ostro so se odzvali na stanje prometne povezave proti hrvaški Istri. Po njihovih besedah je Hrvaška zgradila skoraj celoten profil avtoceste 'Istarski ipsilon', medtem ko Slovenija že več kot 25 let ni sposobna zgraditi približno 13 kilometrov ustrezne prometnice med Izolo, Lucijo in Sečovljami. "Prometna blokada Slovenije proti hrvaški Istri je dejanje državne neodgovornosti," poudarjajo.

Posledice so po njihovih navedbah kronični prometni kolaps, večurne kolone v dolini Dragonje, zasičenost slovenskih obalnih krajev ter hude okoljske obremenitve. "Republika Slovenija s tem zavestno spreminja lastno ozemlje v prometno bariero med Hrvaško in zahodno Evropo," opozarjajo.

Ravnanje dela slovenskih državljanov v Istri pod drobnogledom

Drugi velik sklop očitkov se nanaša na ravnanje dela slovenskih državljanov v Istri. Pobudniki navajajo, da številni lastniki nepremičnin in zemljišč v Istri tam redno bivajo brez prijave, pogosto na neurbaniziranih parcelah in v nelegalnih ali improviziranih objektih. "Takšno ravnanje neposredno krši hrvaške zakone, ustvarja občutek pravne neenakosti ter dodatno obremenjuje prostor, okolje in lokalne skupnosti," so zapisali.

Ob tem poudarjajo, da se takšne prakse predolgo tolerirajo zaradi dobrososedskih odnosov. "Hrvaška Istra je mirna in pozitivna regija, vendar je meja naše civilne tolerance dosežena," opozarjajo. Dodajajo, da Hrvaška razpolaga z zakonodajnimi in institucionalnimi mehanizmi za poostrene nadzore ter napovedujejo okrepljene kontrole prijave bivanja, inšpekcijske nadzore ter pritisk za odstranjevanje nelegalnih objektov.

Iniciative: "Istra ni prostor brez zakonov"

Iniciative ob tem izpostavljajo tudi primerjavo s Slovenijo, kjer se na območjih, kot sta Bled in Bohinj, zakonodaja po njihovih besedah izvaja "strogo, hitro in brez popuščanj". "Istra ni prostor brez zakonov in ne more biti izjema," poudarjajo.

Zahteve: Hitra cesta Koper–Dragonja in jasna politična odgovornost

Med ključnimi zahtevami do Slovenije navajajo takojšnje politično prevzemanje odgovornosti za izgradnjo hitre ceste Koper–Dragonja, javno objavo zavezujočega časovnega načrta ter jasno javno sporočilo slovenskim državljanom o obveznosti spoštovanja hrvaških zakonov v Istri. "Dobrososedski odnosi niso enosmerni, evropsko partnerstvo pa ni selektivno," še opozarjajo.

V zaključku poudarjajo, da Istra ni evropska periferija in ne prostor brez nadzora. "Čas naše civilne tolerance se izteka," so zapisali ter predsednico republike pozvali k jasnemu odgovoru in konkretnim dejanjem, ki bi prispevala k dejanskemu izboljšanju razmer v čezmejnem istrskem prostoru.

Omenjene tri civilne iniciative so 22. decembra lani podobno odprto pismo naslovili na Vlado Republike Slovenije, v katerem so opozorili na resne in dolgotrajne prometne težave na povezavi med slovensko in hrvaško Istro ter zahtevali nujne in konkretne ukrepe za izboljšanje prometne infrastrukture.