"Ali je uničevanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji ustavno-pravno dopustno?" sprašujejo na ankaranski občini. Da bi zaščitili kmetijska zemljišča, so na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za ureditev Luke Koper.

Lani poleti je Luka Koper porušila delujoče zapornice in uničila namakalni sistem reke Rižane, ki je deloval več desetletij. "S tem je povzročila popolno osušitev pridelovalnih površin, kar je zdesetkalo letino tamkajšnjih kmetov. Običajno so kmetje na tem območju pridelali več kot 250 ton kakovostne zelenjave, 200 ton sadja, 100 ton žitaric ter 120 ton sena za živinsko krmo, kar predstavlja pomemben delež v nacionalnem programu samooskrbe in prehranske varnosti države," izpostavljajo na občini.

Zaradi dodatnih gradbenih posegov Luke Koper je lani jeseni prišlo do vdora morske vode na kmetijska zemljišča, "kar je za kmetovanje na tem območju pogubno". Poleg tega posegi slabšajo poplavno varnost celotnega območja Ankaranske bonifike, "zaradi vdora vode, ki preko kanalov poplavlja širše območje Ankaranskega obrobnega kanala, ob močnem deževju zaliva stanovanjske objekte in poslovne prostore ob Železniški cesti".

Tako je drla voda na Železniški cesti 4. februarja letos zvečer.

Ankaranska občina je od Luke Koper zahtevala, da se dela zaustavijo in da se postavi zaščita pred vdorom slane morske vode v obstoječi kanal in na kmetijska zemljišča. Zahtevala je dopolnitev projektne dokumentacije in da se ureditveni posegi opravijo na način, da se zemljišča in objekti zavarujejo. Da se še naprej omogoča namakanje kmetijskih površin.

Ne glede na vsa opozorila, obvestila pristojnih, pozive k ureditvi situacije "Luka Koper zatrjuje, da dela pri urejanju Ankaranskega obrobnega kanala izvaja skladno s pridobljeno gradbeno dokumentacijo in da so bile smernice za ureditev tega območja dane že v državnem prostorskem načrtu (DPN)." "Je pa v času reševanja problematike prišlo do razkritij, da so bili postopki priprave in sprejema DPN ustavno-pravno sporni," pravijo na občini. Vpliv na kmetijska zemljišča v neposredni bližini območja DPN je bil popolnoma spregledan.

Domačinka kaže, do kod je segala voda.

"Že leta opazujemo, kako širitev pristanišča pred našimi očmi dobesedno požira najkakovostnejša kmetijska zemljišča. Pri urejanju in poglabljanju Ankaranskega obrobnega kanala, ki je bil pri pripravi in sprejemanju DPN za Luko Koper predstavljen kot naravovarstveni element, so se v praksi pokazale dodatne pogubne posledice za kmetijske površine na Ankaranski bonifiki. Vsi predlogi in ukrepi za takojšnjo ureditev in sanacijo povzročene škode na pridelovalnih površinah – kdorkoli že jih je podal – so bili s strani vseh pristojnih organov in institucij Republike Slovenije dosledno zavrnjeni kot neizvedljivi in neuresničljivi, ker da jih DPN za Luko Koper ne predvideva ter da so zato nedopustni," pravi ankaranski župan Gregor Strmčnik, ki dodaja:

"Po mnenju Občine Ankaran nobeni ukrepi za varovanje in za zaščito kmetijskih zemljišč ne morejo biti nedopustni. Če jih ne dopušča DPN za Luko Koper, potem je bila pri pripravi predmetnega prostorskega akta za državno pristanišče storjena velika napaka. Ali je temu tako, bo presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije."

Strmčnik je spomnil, da so pri sprejemanju DPN za Luko Koper v okviru javne obravnave – takrat še v okviru Krajevne skupnosti Ankaran – podali 54 pripomb, "toda niti ena ni bila upoštevana". Od leta 2011 do lani je Občina Ankaran podala svoje pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev DPN za Luko Koper že sedmim vladam, "vendar nikoli ni prejela nobenega odziva". Odločitev, da se vloži zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti, je ankaranski občinski svet sprejel soglasno.